Pilov blog
Hejlaaaaaaaa! Pojma nisem imela kaj naj danes pišem... Pa sem se odločilaa za kar nekaj pač malo pomešano.
1. NIMAM NIČ ZA DELAT.
hahhhhh, to se meni velikokrat zgodi. To ni res. Pojdi pomit posodo, igrat inštrument čistit itd. Ja, zdi se ti da nimaš nič za delat, takrat pa pozabiš da nisi naredil matematične naloge. To se meni dogaja. Takrat pojdi delat nvm, predstavitev, pejt delat vaje za mat, če pa si res zelo priden/a, pa si pojdi nareiditi urnik, knjižno kazalo, kaj lepega nariši...
2. SOVRAŽIM SPREHOD.
Jaz tudi! Ampak se zavedam da je to zelo pomembno... Starši me ves čas gnjavijo (bravo starši, to je prava vzgoja!) in azto nimam izbire kot da se obujem in stopim skozi vrata. Okoli tebe je, sem prepričana, veliko hribov. Jaz živim v ljubljani, ki je največje mesto pa se vedno najde hrib za sprehod. Jaz grem na Rožnik če si v centru pojdi na Ljubljanski grad, imaš tudi Golovec, če pa greš malo dlje z avtom imaš v Polhovem Gradcu krasne hribe. Pred 2 tednoma smo se šli na polhograjsko grmado sankat. Tam je bil sneg (nevem če je še). Tam v Kranjski Gori pa je sploh baje veliko snega. Ali pa pokliči prijateljico da gresta malo ven čvekat, samo ne leži na kavču ker bo še meni slabo ratalo.
3. KO IMAŠ RAVNO NAVDIH...
Takoj ko dobiš navdih za zgodbo se spravi k listu papirja ali na word ter jo začni pisati. Najboljše zgodbe so le takrat, ko iam pisatelj navdih. Če si na sprehodu in dobiš navdih si idejo zapomni in razmišljaj o tem, da ne boš izgubila navdiha.
Danes je malo bolj brezveze,.... Oprostite. Še vedno pa bi mi komentar pomenil! (Pa lajk tudi, če smo iskreni:grin:)
Lp,
Super sisters:sparkling_heart:
1. NIMAM NIČ ZA DELAT.
hahhhhh, to se meni velikokrat zgodi. To ni res. Pojdi pomit posodo, igrat inštrument čistit itd. Ja, zdi se ti da nimaš nič za delat, takrat pa pozabiš da nisi naredil matematične naloge. To se meni dogaja. Takrat pojdi delat nvm, predstavitev, pejt delat vaje za mat, če pa si res zelo priden/a, pa si pojdi nareiditi urnik, knjižno kazalo, kaj lepega nariši...
2. SOVRAŽIM SPREHOD.
Jaz tudi! Ampak se zavedam da je to zelo pomembno... Starši me ves čas gnjavijo (bravo starši, to je prava vzgoja!) in azto nimam izbire kot da se obujem in stopim skozi vrata. Okoli tebe je, sem prepričana, veliko hribov. Jaz živim v ljubljani, ki je največje mesto pa se vedno najde hrib za sprehod. Jaz grem na Rožnik če si v centru pojdi na Ljubljanski grad, imaš tudi Golovec, če pa greš malo dlje z avtom imaš v Polhovem Gradcu krasne hribe. Pred 2 tednoma smo se šli na polhograjsko grmado sankat. Tam je bil sneg (nevem če je še). Tam v Kranjski Gori pa je sploh baje veliko snega. Ali pa pokliči prijateljico da gresta malo ven čvekat, samo ne leži na kavču ker bo še meni slabo ratalo.
3. KO IMAŠ RAVNO NAVDIH...
Takoj ko dobiš navdih za zgodbo se spravi k listu papirja ali na word ter jo začni pisati. Najboljše zgodbe so le takrat, ko iam pisatelj navdih. Če si na sprehodu in dobiš navdih si idejo zapomni in razmišljaj o tem, da ne boš izgubila navdiha.
Danes je malo bolj brezveze,.... Oprostite. Še vedno pa bi mi komentar pomenil! (Pa lajk tudi, če smo iskreni:grin:)
Lp,
Super sisters:sparkling_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Top blog! Res is zelo zabavna! SUPER!
-Tudi jaz ne maram ravno sprehodov, ampak zdaj sem se že sprijaznila in grem kdaj tudi sama od sebe, saj vem, da je to dobro zame.
(Mami me vleče na nek hrib Jamnik, v letu 2020 sem imela 30 vzponov)
:sparkles:
-Tudi jaz ne maram ravno sprehodov, ampak zdaj sem se že sprijaznila in grem kdaj tudi sama od sebe, saj vem, da je to dobro zame.
(Mami me vleče na nek hrib Jamnik, v letu 2020 sem imela 30 vzponov)
:sparkles:
0
hvala! ah, bravo ti! jaz bi morda že omagala po 30 vzponih.... jaz imam pa tudi po 30 vzponov na leto za hrib Rožnik! če prideš kdaj v Ljubljano boš videla da to ni nič... ah, mi, leni otroci...
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično kot vedno!
:sparkling_heart:
:sparkling_heart:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
