Pozdravljeni vsi, včeraj je blog odpadel :cold_sweat::disappointed_relieved:(zaradi objave moje slike v hvalilnici in pa objave moje prve igre v igralnici, če si ju še niste ogledali ste vljudno vabljeni k ogledu:kissing_heart::blush::wink:). A sem danes spet nazaj s svojimi norimi blogi:stuck_out_tongue_winking_eye::smirk:, *modra*upam, da jih niste preveč pogrešali*modra*:joy:. No, pa kar začnimo.

Torej že, v začetku decembra smo se s starši dogovarjali, da bi skupaj odšli gledati baletno:dress: predstavo Hrestač v opero (jaz,moja mami in moja sestrica:upside_down::relaxed:, brez boča saj ta ni hotel iti:sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile:).Kuupili smo že 3 karte, ko pa sem jaz točno tisti vikend, ko naj bi bila predstava *modra*ZBOLELA*modra*:thermometer_face::scream::sob::dizzy_face:(kašljala sem ter imela nizko vročino, dobila sem virozo:tired_face:)kar je pomenilo, da se predstave ne bom mogla udeležiti:slight_frown:. Seveda sem bila žalostna:disappointed_relieved: a sem se pač sprijaznila z dejstvom, da bom mogla ostati doma :smirk:("vsaj tv bom lahko gledala":sunglasses: sem si mislila). Ker pa te karte niso bile poceni smo začeli iskati zamenjavo, ki bi šla v opero namesto mene, ker so bile vse sestričine prijateljice na smučanju :ghost:se je na koncu Bako(oči) končno odločil, da bo šel on:nerd:. In tako so se vsi oblekli in obuli ter ob 16.30 odšli, da bodo lahko prišli pravočasno na predstavo (ob 17.00, trajala pa naj bi do 19.00):stuck_out_tongue_closed_eyes:. No in tako sem ostala sama:hugging:. Najprej sem se malo učila in brala nato pa sem začela gledati televizijo (ura je bila 17.30)...ko zaslišim, da nekdo zvoni pri nas:neutral_face:. Najprej si mislim, da mora biti kakšen sosed (ki rabi pomoč mojega očeta ali mame) in se odločim to zvonenje ignorirati:expressionless:. Čez 2 minuti pa začne oseba zvoniti še bolj:fearful:tko 3x na 10sekund. Zelo se ustrašim zgrabi me panika:cold_sweat:, hitro se grem skriti v omaro a zvonenje ne preneha:confounded:, takrat napišem sporočilo mami: "mami zelo me je strah nekdo ves čas zvoni in se mi zdi, da hoče vdreti noter, rabim pomoč:sob:" a seveda sporočila ni videla saj je bila na predstavi:dizzy_face::dizzy_face::dizzy_face:. Takrat pa se zvonenje prelevi v butanje po vratih stanovanja takrat si že mislim, da sem oplela, ko mi zacinglja telefon...upam,da je mami ki mi bo pomagala:disappointed_relieved::disappointed_relieved:a je bako, ki pravi, da čaka pred vrati in naj mu odprem:joy::joy:takrat mi je tako odleglo hitro sem pokukala skozi kukalo in videla da je res on:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:. Mami sem nato nemudoma sporočila,da je bil le lažni alarem da je ne bi skrbelo:revolving_hearts::revolving_hearts: Bako je bil malo jezen name, da je čakal toliko časa a sva se nato pogovorila in je razumel zakaj mu nisem želela odpreti, tako, da se je na koncu vse dobro izteklo:kissing_closed_eyes::blush:.
A najbrž si mislite a ni tvoj Bako (oči) na predstavi...ja naj bi bil..potem mi je razložil, da ni mogel nikjer parkirati:expressionless: in je mamo in sestrico le odložil:thinking: nato pa se vrnil domov:sunglasses::grinning:.


Tako, da se je na koncu vse uredilo, je bil pa to eden mojih najbolj strašnih dogodkov v življenju:cry:
Bi tudi vi reagirali tako kot sem jaz? Vesela bom vseh:heart: in:speech_balloon:.
Rada vas imam:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heartpulse:
pač.ena.punca