Welcome backkk!!

Okj, ker dzej bo prišlo v zgdobo ful ljudi in ne bom ves šač mogla pisat "on", "njegov frend" in "ona" sem naredila tole:

~ta fant k mi je všeč = A (ker se njegovo ime začne na A)
~njegov frend (ki je bil že večkrat omenjen) = T
~jaz bom jaz, v primerih ko oni izgovorijo moje ime bom Ravenclawgirl

Ko pridejo noci ljudje bom jih sproti predstavila pa jim dala črko.

Se opravičujem ker je vse tok zmedeno :/

Okej, nadaljujemo:

*modra* nekaj dni kasneje... *modra*
Ta dan sem doživela oravi ŠOK...
Z T in A sem ponovno doživela nekakšen "pogovor" in v njem sem izvedela njune starosti.

T je dejal na moje vprašanje (koliko sta stara): "Jaz sem trinjast on pa (pomigne na A) dvjstn*"

Ko je rekel za A - ja nisem razumela čisto, ampak imela sem strašljiv občutek da sem slišala 12?!?!?!?


Dolgo za tem dogodkom se nisem mogla odločiti kaj sem slišala dokler mi moji *b* FUTUTE *b* prijatelji v *b*FUTURE*b* niso potrdili da *i* JE *i* DVANAJST.

In ZAKAJ je to, da je star 12 TAK PROBLEM?!

Ker sem JAZ stara 13!!

In ZAKAJ je to, da je mlajši TAK PROBLEM?!

Ker se mi zdi DA IMAM MANJ ŠANS pri celotni stvari!!!

No, kakorkoli...

*modra* nekaj dni kasneje *modra*

Bila sem na tistem javnem balkonu in žalostno zrla v drevesa (ojlke) za katerimi se je skrivalo igrišće na katerem je sedel A z nekimi puncami (ki jih takrat še nisem poznala, ampak so zelo pomembne za to zgdobo).

bila sem žalostna ker sem mislila da nikoli ne bom *i* part of this *i* (in s tem mislim to, da bi bila v njihovi družbi).

Ampak sem se zmotila! :slight_smile:

Kasneje tistega dne (bil je že skoraj večer) sem sedela na gugalnicah in buljila v telefon (poskušala sems e povezati z wifijem, da bi lahko prišla na PILovo spletno stran). S kotičkom očesa sem zaznala T - ja ki je nekaj zašepetal na uho svoji 10 letni sestri (ime ji je nekaj na N, ampak ker bo še veliko punc z imeno na N je on a*b* "Ne"). Nato je z roko zamahnil proti meni in ji spet nekaj zašepetal.
nato sta se mi začela približevati in nenadoma sem zaslišala T - jev glas: "Ti si iz MAribora, ne?"

Jaz se nasmehnem in pprikimam (čeprav NI res... no ubistvu JE, ampak vseeno NI).

Vprašam: "Kako ti je ime?"

T se živčno nasemhne in preklada nogometno žogo (s tisto s katero je prej z A . jem igral nogomet!!) prelada po rokah, za njim pa se skriva Ne.

"Em... Tomaž"

njegov odgovor se zdi bolj kot vprašanje.

Nasmehnem se. Pomislim *i* lepo, lažnivec. Tako kot jaz *i*

rečem pa: "Ne, pa ne. Ime ti je ~njegovo ime~, kajne?"

ospulo prikima jaz pa pominem proti njegovi sestri: "Ti si pa ~njeno ime"?"

Tudi ona pokima.
T vpraša: "kako veš te stvari?!"
Jaz skomignem: "Ne vem... slišim pač."

Njunih imen res ni bilo težko ugotoviti.

Večje težave sem imela z A -jem.
*i* (Vedela sem kako mu je ime, ker sem slišala njeov pogovor z Ne, ki je potekal takole:
T: "Ne!! A mi nardiš sendvič??!
Ne: "Okejjj (se zadere iz tretjega nadstropja bloka) Ti ga vržem!!!
T: "~njeno ime~ NEEEEEEE!!!!"
Ne: "(vrže sendvič) izboli ~njegovo ime~!"

Okej, vem da je blo mla težko razumljivo...) *i*

No, anws.

Zdaj sta oba že nekaj korakov bližje in preden se zavem T sedi zraven mene na sosednji gugalnici zraven mene. Zdaj šele dejansko opazim žogo v njegovih rokah in se spomnim na nogomet.Zdi se mi vredno omeniti zato rečem: "Treniraš nogomet?"
Prikima.
"Ja."
nasmehnem se.
"Dober si."

Nekam nerodno se nasmehne in reče: "Ja... hvala."

Ne spomnim se, kako točno so si dogodki za tem sledili ampak prišla je še ena punca (imenovali o bomo I ker se njeno ime začne na I).
Prijazna punca. Letnik 2012. Hitro sva se ujeli. Tudi z Ne je bilo isto.

Nato pa je prišla oseba za katero sem najbolj upala da bo prišla.

A!!!

začel se je pogovarjat z nami in res je bilo prijetno v njihovi družni.
Komaj sem čakala da o vsem natanko poročam prijateljici v Ljubljani.

naslednjih nekaj dni se nismo (na žalost) več družili, me je pa I vsakič ko sva se srečali pozdravila.

Mislila sem da je to to in da mui ne bo uspelo veliko izvleči iz tega poletja...

Potem pa nekega večera...

Z sestro sva sedeli na terasi in mimo je ves čas hodil nek fant z telefonom in izgledal je kot pravi zalezovcale. bilo je smešno ker je izgledasl vsaj 3 leta mlajši od nmene. Končno se je ustavil in me vprašal za snap (seveda mu ga nisem dala).v resnici sem ga zraostala na polno in je izginil ampak sem bila 99.99% da bo prišel nazaj zato sem se skrila za vogal da bi ga jumpscarala (to se tam zelo veliko počne, posebekj ko je tema in ura približno 10 zvečer... zelo je zabavno!)

no, skrila sem se da bi ga jumpscarala


*b* AMPAK: *b*

Stala sem, skrita za vogal in nenadoma sem na svojih ramah začutila neznane roke, ki so me začele (v igri) sunkovito stresati. Preplašemno sem se obrnila, se ozrla navzgor in zagledala... A-ja. Prikupno se jarežal ko je videl kako me prestrašil

"Kaj je *i*narobe*i* s 5tabo?!" sem še vedno preplašeno zašepetala.

Zasmeje se in še enkrat zakrči "BUUU!!"
naenkrat izza drugega vogala skoči še T in ponovi a-jev postopek.

potem se KONČNo umirita in T začne nekaj na telfonu gledati mene pa A prime za RAMO (:heart_eyes:) in mi reče: "Igramo se Zombije."
In jaz: "aja? Kaj pa je to?"
In pol je mel svojo roko še naslednji dve minuti na moji rami in mi razložil celo igro. nato premolkne in doda: "V tej igri moraš biti tiho ampak t je debil na na ves glas navija muziko, zato pa sva mogla teč."

Potem sva še malo pogovarjala, pojasnila sem mu da isščem tistega fanta, ampak je rekel d aga na žalost ni videl.

TOK OBOŽUJEM NJEGOV DOTIK!!!:heart::heart::heart:

tisti večer je bil IZJEMEN!:fire:

In njegov VONJ:rosette::astonished:

Po... emm... nečem zelo svežem... in jagodah!!

Kakorkoli, to SPLOH še ni vse.

Se beremo v 4.delu! (če ga želite! Napišite mi v komentarje!!)

Lp,
Ravenclawgirl