Pisalnica
--- 8 LET KASNEJE-----
Previdno zlagam svoja oblačila v prašen kovček. Na postelji zagledam fotografijo sestre Chloe. Oči se mi napoljnijo s solzami. Takrat je bila stara rosnih 8 mesecev. To je moj edini spomin nanjo. Po prometni tragediji s starši so jo kmalu odpeljali. Bil sem star 7 let. Posvojila jo je bivša vzgojiteljica in ji nikoli ni povedala zame. Zdaj biva čisto na drugem koncu sveta in se ne zaveda, da živi v laži.
------
Kmalu sem v kovček zložil vse in se odpravil proti vratom. Opazoval se svojo prašno, staro in umazano sobo ter obujal spomine nanjo. Vsako stvar sem pogledam posebej. Svojo, že skoraj podrto omaro z veliko prahu na vrhu, razmajano, umazano in neudobno posteljo, zaprašeno okno iz koder je sijala svetoloba. Končno se bom sobe znebil.
Na hodniku sem srečal svoja najboljša prijatelja; Sophie in Freda. Stekli smo si v objem.
"Ne pozabite me," sem jima rekel.
"Nikoli te ne bova pozabila, Charlie," sta mi rekla in me otožno pogledala v oči. Bežno sem se jima nasmehnil. Končno bom dobil družino in se znebil sirotišnice, saj je bil že čas. Naše poslavanje pa je prekinila gospa Jones.
Strogo je dejala: "Charli, čakajo te!" V njenih očem sem opazil majhno žalost. Z toliko leti tu sem se ga. Jones verjetno prikupil.
Vzel se svoj kovček in sledil ga. Jones. Še zadnjič sem se obrnil nazaj in prijateljema narahno pomahal.
-------
"To sta tvoja nova starša, gospod in gospa Williams. Takšen bo tudi tvoj priimek od zdaj naprej." mi je dejala ga. Jones ter me sočutno in nežno pogledala v oči. "Pazi nase," je še zašepetala, ko sem že hodil za svojo novo družino. Pokimal sem ji in se bežno nasmehnil. S težkim kovčkom sem sledil svoji poti v novo začetek.
--------
"Eh. Ničvredne drobnarije. Vrži kovček z vsemi rečmi v koš. Pri priči," je zadala ukaz moja nova mama Lily, ko sva bila v moji novi sobi. Bila je bogato okrašena. Ob oknu je kraljevala moja udobna postelja z vzorci raznobarvnih barv. Nastropi nje pa je bila bela miza z novim računalnikom z vrtljivim, rdečim stolom. Bilo je res veliko stvari. Prostor je dajal vtis bogastva, kar je moja družina tudi bila.
"Charlie! Si tu? Zemlja kliče Charlija," me je iz sna prebudila Lily. Začasno ji še ne morem reči mama.
"Ja ja. Bom uredil glede kovčka in stvari v njej."
"Super. Se vidiva pri večerji. Bodi priden," mi je še naročila in po stopnicah odšla v dnevno sobo.
-------
Sedim za mi mizo in razmišljam o svoji sestri. Stara je sedem let. Le kako izgleda? Kje živi? Sploh ve zame?
Nežno podrsam po njenem obrazu na fotografiji. Od ostalih stvari iz kovčka sem le to obdržal.
Moje misli kmalu preidejo v razmišljanju o šoli, prvem vtisu, prijateljstvu.... Kako bom vse to prenesel? Bom naredil dober vtis? Upam, da..... Mogoče pa je bolje, da postanem druga oseba..... Kakšna pa sploh sem?
------
Moje ime je Charli Wiiliams. Star sem 15 let. Pri sedmih letih sta mi starša umrla v prometni nesreči in mojo 1-tedensko sestro Chloe so odpeljali stran od mene. Verejtno me sploh ne pozna.
Imam čokoladne oči in prav takšne lase. Sem srednje visok z dokaj normalno težo.
Sem bolj nežna, tiha, nezgovorna in zelo čustvena oseba. A to se bo moralo spremeniti. Čimprej.
-------------
Ojla!
Upam, da vam je bilo všeč. Kdo ve ali bo na koncu srečal sestro, kakšna oseba bo? Več izveste naslednjič!
Vaša
Bs (krajšava) :books::star2:
Previdno zlagam svoja oblačila v prašen kovček. Na postelji zagledam fotografijo sestre Chloe. Oči se mi napoljnijo s solzami. Takrat je bila stara rosnih 8 mesecev. To je moj edini spomin nanjo. Po prometni tragediji s starši so jo kmalu odpeljali. Bil sem star 7 let. Posvojila jo je bivša vzgojiteljica in ji nikoli ni povedala zame. Zdaj biva čisto na drugem koncu sveta in se ne zaveda, da živi v laži.
------
Kmalu sem v kovček zložil vse in se odpravil proti vratom. Opazoval se svojo prašno, staro in umazano sobo ter obujal spomine nanjo. Vsako stvar sem pogledam posebej. Svojo, že skoraj podrto omaro z veliko prahu na vrhu, razmajano, umazano in neudobno posteljo, zaprašeno okno iz koder je sijala svetoloba. Končno se bom sobe znebil.
Na hodniku sem srečal svoja najboljša prijatelja; Sophie in Freda. Stekli smo si v objem.
"Ne pozabite me," sem jima rekel.
"Nikoli te ne bova pozabila, Charlie," sta mi rekla in me otožno pogledala v oči. Bežno sem se jima nasmehnil. Končno bom dobil družino in se znebil sirotišnice, saj je bil že čas. Naše poslavanje pa je prekinila gospa Jones.
Strogo je dejala: "Charli, čakajo te!" V njenih očem sem opazil majhno žalost. Z toliko leti tu sem se ga. Jones verjetno prikupil.
Vzel se svoj kovček in sledil ga. Jones. Še zadnjič sem se obrnil nazaj in prijateljema narahno pomahal.
-------
"To sta tvoja nova starša, gospod in gospa Williams. Takšen bo tudi tvoj priimek od zdaj naprej." mi je dejala ga. Jones ter me sočutno in nežno pogledala v oči. "Pazi nase," je še zašepetala, ko sem že hodil za svojo novo družino. Pokimal sem ji in se bežno nasmehnil. S težkim kovčkom sem sledil svoji poti v novo začetek.
--------
"Eh. Ničvredne drobnarije. Vrži kovček z vsemi rečmi v koš. Pri priči," je zadala ukaz moja nova mama Lily, ko sva bila v moji novi sobi. Bila je bogato okrašena. Ob oknu je kraljevala moja udobna postelja z vzorci raznobarvnih barv. Nastropi nje pa je bila bela miza z novim računalnikom z vrtljivim, rdečim stolom. Bilo je res veliko stvari. Prostor je dajal vtis bogastva, kar je moja družina tudi bila.
"Charlie! Si tu? Zemlja kliče Charlija," me je iz sna prebudila Lily. Začasno ji še ne morem reči mama.
"Ja ja. Bom uredil glede kovčka in stvari v njej."
"Super. Se vidiva pri večerji. Bodi priden," mi je še naročila in po stopnicah odšla v dnevno sobo.
-------
Sedim za mi mizo in razmišljam o svoji sestri. Stara je sedem let. Le kako izgleda? Kje živi? Sploh ve zame?
Nežno podrsam po njenem obrazu na fotografiji. Od ostalih stvari iz kovčka sem le to obdržal.
Moje misli kmalu preidejo v razmišljanju o šoli, prvem vtisu, prijateljstvu.... Kako bom vse to prenesel? Bom naredil dober vtis? Upam, da..... Mogoče pa je bolje, da postanem druga oseba..... Kakšna pa sploh sem?
------
Moje ime je Charli Wiiliams. Star sem 15 let. Pri sedmih letih sta mi starša umrla v prometni nesreči in mojo 1-tedensko sestro Chloe so odpeljali stran od mene. Verejtno me sploh ne pozna.
Imam čokoladne oči in prav takšne lase. Sem srednje visok z dokaj normalno težo.
Sem bolj nežna, tiha, nezgovorna in zelo čustvena oseba. A to se bo moralo spremeniti. Čimprej.
-------------
Ojla!
Upam, da vam je bilo všeč. Kdo ve ali bo na koncu srečal sestro, kakšna oseba bo? Več izveste naslednjič!
Vaša
Bs (krajšava) :books::star2:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg! Pa to je SUPER zgodba! Zelooo mi je všeč :kissing_heart::kissing_heart::heart::heart:. Res blestiš, IBFF.
LYSM, :feet:
LYSM, :feet:
0
Moj odgovor:
Veseli šolka
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Selitev
Hej!
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(15)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(8)
Šport me na sploh ne zanima.
(10)
.png "Druščina 1"){kind=small}
