Hej tule je nou del tk da em ja uzivite pa komentirejte ce vm je usec!


Amber je zamujala na uroke. Bila je njena prva ura v dnevu in že je zamujala - ko sta jo Ginny in Hermione zbudile, se je samo obrnila in zakopala svojo glavo v vzglavnik, sedaj pa je zamujala in tekla po hodnikih, ki so se ji zdeli znani - med tem ko je držala knjige, ki ji bodo kmalu pomadale. V razred je prišla vsaj pol ure prepozno.

Krivo se je zasmejala. "Oprostite, ker sem pozna, profesor."

Majhen učitelj je pomahal z svojo roko. "Je že vredu gospodična Jones, ampak naslednjič, prosim pridite prej, saj vam bom moral dati pripor, če se to še kdaj zgodi.

Amber je pokimala, preden se je vsedla med Hermione in Harryjem. Hermione jo je pozdravila, preden se je vrnila k svojemu delu, Harry pa ji je samo pokimal z nasmehom na obrazu. Amber je na mizo postavila knjigo za uroke, črnilo in pero, ki ga je končno našla, ko je nekaj zadelo njen hrbet. Nagubala je obrvi, se obrnila in iz tal pobrala kos zmečkanega papirja.

Čestitam, Jonsey! Vspelo ti je priti še kasneje kakor midva. Mislim, da bi jutri mogla podreti tvoj rekord;)
-Fred

Amber je zavila očmi in mu napisala sporočilo nazaj.

Wow, po pravici povedano, mi je vseeno.
Aja, prosim, nehaj z vzdevki. In 'smajliji'. In osvajanjem.
-Amber Jones (zate bi mogla biti samo Jones)

Na hitro je pogledala proti učitelju in vrgla papirček nazaj Fredu - na srečo je bil profesor prezaposlen z pomaganjem drugim učencem.

Hitreje kot bi pričakoval, je bil papirček že spet pri njej.

Ne, Jonsey, ne bom nehal z vzevki. In niti z smajliji. Sploh pa ne z osvajanjem.
(priznaj, obožuješ moje osvajanje)
-Fred

Amber je vse prebrala dvakrat, nato pa zavila z očmi in posvetila več pozornosti učitelju.

---------------------------------------------------------

Amber je sedela v ravnateljevi pisarni po kosilu. Ravno je hodila proti razredu, saj je imela uro zgodovine čarovništva, pa je nek učenec iz četrtega letnika prišel do nje, in ji povedal, da jo Dumbledore išče. Hermione in Ginny sta ji rekli, naj bo srečna, saj bo zamudila pouk. njegovo pisarno je našla na najbolj čuden način kar je možno. Hodila je za vsaj 15 minut, ko se je vstavila na hodniku, ki ga je videla prveč v njenem življenju. Zaprla je oči in njena stopala so se začela premikati sama od sebe. Ko jih je odprla, je že stala pred kipom griffina.

Profesor Dumbledore je sedel pred njo, se ji smejal in jo spraševal vsa možna vprašanja, kot so "Se je zgodilo kaj čudnega?" "Ali vam je všeč na Bradavičarki?" "So učenci in profestorji prijazni do vas?", ko pa je končno vprašal, če so se ji vrnili kakšni spomini, se je njegov obraz malo zresnil.

Ko mu je povedala kar je sanjala in še o obesku. "Na njem je nekaj znanega, samo ne vem kaj."

Ravnatelj je pokimal, in ne dolgo po tem je Amber že zapuščala njegovo pisarno. Ura se je končala že 20 minut nazaj, tako da ni videla razloga, zakaj bi šla - lahko bi vprašala Hermione, da ji posodi zvezke, da prepiše snov, in bo bilo tako, kot da bi bila tam - zato je raje odšla nazaj do ječ, saj je imela uro obrambe pred mračnimi silami. Iz torbe je vzela knjigo, in jo začela brati - ampak ji ni vspelo, saj se je kmalu zaletela v nekoga.

"Špricamo pouk, Jonsey?" zavila je z očmi.

"Bolj ne kot ja," je rekla, in stopila stran, gledala je naravnost v Freda, in njegovega dvojčka, kako mu je že ime? Gideon? Gabriel? George? Ja, George. "ravno sem prišla ven iz ravnateljeve pisarn- počakaj, vidva pa špricata pouk!"

Zasmejala sta se. "Nebi rekla, bolj so naju vrgli iz razreda."

Namenila jima je oster pogled. "Prosim? Zakaj pa to?"

"Profesorici za vedeževanje, kaj si misliva o njenih učnih urah, pa naju je poslala ven, pa še pripor sva dobila!" je rekel Gabriel, ne, George.

"Super, upam, da zaradi tega ne bo preveč slabe volje, saj imam vedeževanje jaz zdajle." je rekla, jo odrinila na stran in odšla naprej.

Čez nekaj časa je Amber že sedela za svojo mizo in z kroglo pred njo.

'Nemorem vrjeti, kako slaba si pri vedeževanju,' je rekel glas v njeni sobi. 'Pa odlična učenka si.' Amber je spet zaprla oči. 'James, nisem popolna učenka, to vem, ampak še vedno sem boljša od tebe!' mu je zakričala nazaj. 'gospodična Jones?' je spet rekel glas v njeni glavi. 'Jones?' Amber je kot strela z jasnega odprla oči in pogledala naokoli. Še vedno je bila v učilnici za vedeževanje, in vsi so gledali proti njej.

"Ste vredu, gospodična Jones?" jo je vprašala profesorica.

"Ja, ja sem. Samo malo svežega zraka potrebujem." je rekla in brez besed stekla iz razreda, še vedno poslušala, kako jo drugi kličejo.