Ojla,
tukaj je moj zadnji del zgodbe. Upam, da boste uživali, če si še niste si preberite moje prejšnje dele (mislim, da se bo ob naslovu prikazala puščica in samo kliknite nanjo). Prosila bi vas, da moje objave lajkate, saj me s tem spodbujate, da pišem več zgodb:revolving_hearts:. Brez všečkov, kljub komentarjem mislim, da vam večini moje zgodbe niso všeč:disappointed:.
Opazila sem, daa ima moj stražar ob pasu nož. Mislim, da je to moja možnost za pobeg. Prosila sem ga, če mi lahko prinese kozarec vode. Pristal je. Jej! Imam samo eno možnost. Medtem, ko je vstajal sem mu z nogami nož narahlo porinila, tako, da je pristal na postelji. Uspelo je! Sedaj pa je vprašanje ali bo nož opazil ali ne. Prosim, prosim, prosim ne oopazi ga... Odšel je. Ni ga opazil. Koliko sreče imam! Resno... Sedaj pa moram nož nekako spraviti do mojih rok in to hitro! Nekaj časa traja preden mi ga uspe spraviti do rok. Pri tretjem poskusu mi je skoraj padel po tleh. Še sreča, da mi ni. Tole s srečo pa res velikokrat ponavljam. Torej v glavnem,... Uspelo mi je. Sedaj pa morem le hitro priti do dimnika. Ampak res hitro, ker sem za tole odvezovanje porabila res veliko časa. Hitro stečem do glavne sobe, kjer sem prejšnjič videla kolo. Pogledam iz za zida in ne boste vrjeli kaj vidim. SE spomnite, ko sem vam govorila, da od kar sem prišla nisem nikogar videla oz. nobenega otroka? No vedno je lahko enkrat prvič, kajne? Torej ob kolesu sem videla mojega "ugrabitelja" in FANTKA približno moje starosti. Tole je prvi otrok, ki sem ga videla, pa sem tukaj že kakšen mesec (se mi zdi, čeprav dvomim o tem). Skoraj bi pozabila na izvijač. Še dobro, da sem se spomnila nanj. Zelo hitro stečem v kopalnico, kjer v enaki omari najdem izvijač. Še sreča! Noro hitro stečem nazaj v glavno sobo. Kot strela me nese v dimnik. Tole se res čudno sliši. Hitro začnem plezati. Za sabo slišim krike: "Hej počakaj kam pa greš!" in "Takoj se vrni!" Še hitreje plezam. Po parih minutah priplezam do vrha. Hitro "odšraufam" strehico na dimniku, ter jo previdno odtranim. Prosta sem! Splezam iz dimnika in kričim na vso moč: "Juhu!!!!!!!" Tole pa je bila res dogodivščina in pol! Sedaj pa moram oditi domov. Spomin se mi je vrnil (mislim, da sem tole preje pozabila omeniti). Srečno in zdravo novo leto, ter adijo!
To je to kar se tiče te zgodbe bom pa pisala tudi nove. Upam, da vam je bila tale kretka serija všeč (če je potem stisnite like in komentirajte, najboljši komentar bo nagrajen)
Jany
P.S. Najlepša hvala ti plesalka, ker si spremljala in komentirala moje zgodbe. Tole mi res veliko pomeni. Mislim, da ne veš kako, ampak si mi kar se tiče mojih zgodb najpomembnejša oseba:point_right::heart::point_left:. Se kdaj zmeniva pa napišem zgodbo, ki bi mi jo ti predlagala ali pa dodala kakšne podrobnosti... Res en velik HVALA.