GOSPOD JIMMERSON
Sina sem ji izpulil iz naročja in jo poslal stran. Ubogala me je le na pol. Umaknila se je le izven dosega mojih rok. Nisem ji oporekal. Če želi videti mrtvega dojenčka na tleh je njena izbira. Če želi umreti je njena izbira.Fantka sem položil na tla in nad njegovo majhno, krhko glavico dvignil nogo.
»Zbogom, Howard«
--------------------------
GOSPA JIMMERSON
Ležala sem na postelji. Nisem bila kot ostale mame po porodu. Nisem razmišljala, kako bo ime novorojenemu sinu. Bala sem se le, kako bo nanj odreagiral mož. Ni hotel fantka. Njegove sanje so bile imeti eno hčerko in enega sina. Upala sem, da bo bilo tako kot pri Alexu. Najprej jeza, potem umirjeno življenje.
Vrata so se odprla in skoznja je stopil mož. Na obrazu je imel mračen izraz in ustnice so bile le tanka črta. Zdaj me je še bolj začelo skrbeti za bitjece, ki so mu ga odnesle sestre. Pregledala sem ga od glave do peta. Na čevljih pa sem opazila sled krvi. Posvetilo se mi je, kaj je naredil z...Howijem. Ubil ga je.
Ko so moji možgani zaznali dejstvo sem začela ihteti. Roke, priklopljene na naprave sem dvignila k obrazu. Bes in žalost sta se mešala kot olje in voda. Enkrat je prevladal bes, drugič je nastopila žalost.
On je samo stal tam in me gledal. Obrisala sem si oči in ga jezno pogledala:
»Pojdi. Stran.« sem počasi, zlogovaje ukazala in pokazala na vrata. Ni se premaknil, ampak je le strmel vame.
»Ti ni jasno?« je rekel: »Ti ni jasno, da sem to naredil ZATE? Hči bi ti lahko pomagala pri ženskih opravilih. Ne pa sinovi.« je zamrmral in se mi približal.
Čim je naredil korak naprej, se mi je pre dočmi odvilo celo življenje. Osnovna šola, srednja šola, faks, na katerem sem spaznala moža, rojstvo Maxa in za njim rojstvo Alexa.
Vedela sem, kaj se je zgodilo z sestro, ki je bila tako navezana na Howarda. Vedela sem, kaj se je zgodilo sinu. Vedela sem, kaj se bo zgodilo meni.
»Ker ti veš kaj sem naredil...Nimam izbire« iz žepa je povlekel nož in ga pobožal z prsti. Očitajoče me je pogledal in se nasmehnil.
»Ampak zakaj...Zakaj, ga nisi samo sprejel?« sem šepnila. Glas mi je trepetal. Hotela sem zavpiti, a nisem mogla. Na vsak način sem bila obsojena na eno in isto stvar. Smrt. Vsaj Howarda bom lahko videla v nebesih...
»Zato, ker za tem stoji še ena stvar. O kateri, se ti ves ta čas še sanjalo ni.«
»Katera?« sem vprašala. Mož se je le nasmehnil in rekel: »Naj te ne skrbi.« zamahnil je z nožem po mojem vratu. Ulila se je kri in pred očmi se mi je stemnilo.
--------------------------------------------
Malo temačno "ozadje" oddaja, vem. Ampak, to je poanta. Če ne marate temačnih ozadij, prevlečenih s čustvenimi odkritji in jokom ter krvjo...Pojdite raje stran in zgodbi ne sledite.
No, če pa vam je bila všeč...Ne pozabite komentirati in stisniti lajk! Aja, sry če sem koga prestrašila :joy:
P1