»Tu dol?«
Red je zgledal prestrašeno, stara obilna gospa pa je mrko pokimala.
»O nenenene!«
Divje sem odkimaval. Naj kar sanja da grem TJA. Tudi če se odpovem karieri tajnega agenta. Tja dol pač ne grem. Pika in za povrhu še klicaj! Najbrž so dol miši, in bavbavi in...in...in tema!

Prerekali smo se skoraj petindvajset minut. Saj bi rekel pol ure, ampak tajni agent mora biti zelo natančen. Čeprav...Kolikor vem se tajni agent ne bi smel bati teme...
»Hejlaaaaa!«
Punca, oblečena v karirast plašček, kot kakšen detektiv je vstopila v novo šolo in se široko nasmehnila. K njej so se sunkovito obrnile tri glave. Natančneje: moja, gospejina in Redova. Thomply je sunkovito zardel, takoj se mu je videlo, da mu je punca všeč. Nasprotno od mene, previdno in (upam da) nesumljivo sem zaprl vratca omarice in ji resno pokimal.

»Saj vem, da je to šola za vohune...«
Dekle je prhnilo proti nama in se hkrati zasmejalo. Čudna mešanica.
»Ime?«
Gospa ne-vem-kako ji je postavila enako vprašanje kot nama z Redom. Le, da je pri tej punčari izgledala vljudnejše in prijaznejše.
»Ivy Black«
»Sem Nicha Pocher«
»A njej se pa predstaviš?«
Nisem si mogel kaj. Izbruhnil sem. Kaj pa naj, ta ženska se do naju vede kot da sva parazita, do te Ivy pa kot, da je kraljica Anglije in sveta.

»Saj vesta, da je to dvigalo?«
Blackova je neznano kdaj prišla k nama z Redom in brskala po omarici. Nisem ji verjel. Najbrž se dela norca iz mene in Thomplyja.
»Mi ne verjameš?«
»Ne!«
Odrezal sem, kot bi z nožem preklal prašiča. Saj imam znotraj mehko srce, ampak tole deklico sem sovražil kot pes mačko.
»Tole je le plakat...«
Odtrgala je stopnice s stene in jih porinila meni v roke. Čuden občutek je bil to. Redu sem pomolil plakat s stopnicami, Ivy nežno porinil vstran in pogledal v omarico. Čez čas sem glavo povlekel nazaj ven in jo vprašal:
»Kako si vedela?«
»Pri zgornjem robu se je videlo lepilo, tukaj pa so gumbi.«
Res je bilo tako. Ampak gumbi...niso bili navadni. Na njih je pisalo: ”podstropje” in zraven še številka.
»Podstropje?«
Presenečeno sem se obrnil k Blackovi, ta pa je zmajala z lavo, češ da nima pojma kaj je s tem. Mimo nje sem se zazrl v gospo Pocherjevo, ki se je smehljala:
»Pritisnite gumb za tretje podstropje. Spodaj vas čakajo.«
Še preden bi vprašal kdo nas čaka spodaj, me je Ivy porinila v omarico. Čez sekundo je za ovratnik prijela Reda, ga vrgla v omarico in se še sama stlačila notri.

To je konec. Več nisem imela časa napisati, žal mi je...Jutri bo več!
Lajkajte če vam je bilo všeč, pa tudi komentarjev bom vesela! Imam pa za zabavo eno vprašanje za vas...Kdo mislite, da spodaj čaka na Ivy, Jamesa in Reda? Vso srečo pri ugibanju! (jaz imam že načrtovano)
Lep pozdrav in ostanite zdravi,
P1