1.september

Hej! Sem Jade in povedala vam bom svojo zgodbo. Tu bo vse o tem kako sem se prebila skozi osmi razred in ostalih podrobnostih. V tej zgodbi boste videli kako se ti lahko življenje v enem trenutku lahko obrne na glavo. Pa začnimo. Imam starejšo sestro Elle. Včasih sem bila center njenega življenja zdaj pa je edino kar še dela pošiljanje osladnih sporočil svojemu fantu Lucasu ali posedanje v fitnesu. Na drugi strani imam najboljšo prijateljico Dixie in zlato prinašalko Daisy. Imam tudi dolgoletnega crusha Ethana, ki se zame zmeni le, ko rabi pomoč pri domači nalogi. Imam kar nekaj sošolcev, ki jih boste verjemite še prehitro podrobneje spoznali, med njimi Scarlett in Grace, ki se že odkar smo se zadnji teden počitnic videle čudno obnašata. Skratka, danes je prvi september ampak preden nehate brati vam povem, da to leto ne bo tako kot vsako drugo. Moje jutro se je začelo s predirnim zvokom budilke. Najraje bi jo v tem trenutku zalučala skozi okno, a moramo se sprijazniti. Tako bo še nekaj mesecev. Vstala sem in se preoblekla v novo sivo majico s kratkimi rokavi, poveznila nanjo še siv pulover in si oblekla široke črne hlače v katerih so se moje noge čisto porazgubile. Na nek način sem se šole veselila. Za razredničarko so nam določili prijazno učiteljico angleščine in dejstvo je, da smo postali 8.b. Pojedla sem sendvič, spila malo čaja in si umila zobe ter hitro nanesla malo maskare. V šolo sem šla peš in sama, saj sta starša že odšla v službo, Elle pa se vsak prvi september zjutraj dobi s sošolkami na zajtrku v kavarni blizu gimnazije na katero hodijo. Ura je bila skoraj osem, ko sem stopila skozi vrata garderobe. V hipu se je ob meni znašlo ogromno sošolcev, ki so se potiskali in govorili drug čez drugega, dokler me ni Dixie povlekla na stran in zavpila>>Pustite žensko na miru saj je komaj v šolo prišla<< Potegnila sem jo v objem. Zaslišali sva razredničarko>>8.b! 8.b prosim pridite v učilnico C5!<< In tako smo odšli. V razredu si je oddahnila ko je ugotovila, da smo vsi našli pot do sem. Nasmehnila se je.>>Kar usedite se prosim<< Hotela sem se usesti zraven Dixie poleg katere je bil prazen prostor, ona me je pa le gledala s svojimi modrimi očmi.>>Tukaj že sedi Scarlett. Pojdi kam drugam<< Izbuljila sem oči>>Ampak poleg tebe sedim že od prvega razreda...<< Ni vedela kaj naj reče zato je pomignila Scarlett, ki se je do zdaj pogovarjala z Ethanom. Kot vedno. Odšla sem in našla še edino prosto mizo pri oknu. Zavdihnem. Izgleda, da bom do konca šolskega leta sama v klopi. Počasi se usedem in pogledam učiteljico, ki se je začela pripravljati na to, da nam kot vsako leto pove obvestila.>>Kot vsi veste vas je v razredu 22<< Naredila je dramatičen premor. >>Ampak ta številka se bo povečala. Tako kot tudi naš razred.<< Vsi smo strmeli vanjo.>>Danes se nam bo drugo uro pridružil Jack<< Vsi smo jo gledali kot, da nas je začarala. Tako je tekel čas. Prva ura se je vlekla in vlekla. Učiteljica je razdelila urnike in nam povedala kje najdemo učilnice izbirnih predmetov. Tako smo končno dočakali drugo uro. Učiteljica je vstala in vrata so se odprla. Vsi pogledi so bili usmerjeni v fanta, ki je vstopil skozi njih. Imel je rjave lase, ki so mi bili še posebej všeč saj so bili skodrani v fluffy hair. Oblečen je bil v navadna črna oblačila. Ta trenutek me je spominjal na tistega v četrtem razredu, ko se je našemu razredu pridružila Mia. A tokrat je bilo vse drugače. Miine oči so bile solzne in strah jo je bilo. On pa je dajal vtis, da bo kar bo, če me ne bodo marali njihov problem. Njegove rjave oči so samozavestno gledale po razredu. Izgledal je malo višji od mene. Učiteljica je začela.>>Jack predstavi se nam<< Stopil je korak naprej.>>Hej jaz sem Jack in hodim na plezanje...<< Čakaj... kaj?! Jaz hodim na plezanje, ne? Srce mi je bilo kot noro. Vsi smo se predstavili in zatopila sem se v urnik. Naenkrat mi je nehče razmršil lase in sedel zraven mene. Bil je Jack>>Jade huh?<< Nejeverno sem ga pogledala>>Ja, kaj hočeš<< Vračal mi je pogled, a samozavestno.>>Je tu prosto?<< Preden mi je uspelo izustiti besedo si je očitno že odgovril sam in se zleknil na stol. Tako je minil cel dan, saj sem se takoj po šoli odpravila domov, brez, da bi še kaj razmišljala o novem sošolcu.