GINNY
Hitro kolikor sem le lahko glede na to, da sem v petindvajsetem tednu nosečnosti sem odšla do Teddyja. Objela sem ga in dvignila. "Pridi Teddy, povedala ti bom zgodbico." Teddy je samo odsotno prikimal. To je moral biti velik šok zanj. Najprej bi ga skoraj ugrabila čarovnica, ki je ne pozna potem pa jo je še videl umreti. "Ginny? Saj bo vse v redu s Siriusom, kajne?" Je žalostno vprašal. "Ja Teddy, v redu bo." Se mi zdi. Sem še dodala v glavi.
HARRY
Tekel sem in tekel. Sirius je bil verjetno že davno mrtev, ampak moral sem priti kar se da hitro. "Harry! Je vse v redu? Bila je že pri meni, mislila je, da je zadela z nožem ampak se je njen vid poslabšal." Dvignil sem glavo. "Sirius!!! Ne straši nas več tako!!! Pridi, Ginny in Teddy sta čisto preplašena." Šla sva do Teddyjeve sobe. "Sirius!" Je Ginny vzkliknila in ga objela. "Nehati boš moral s tem. Si-nisi-si-nisi." Sirius se je nasmehnil. "Sirius ne mara biti serious." Je izustil mali Ted. Vsi smo se začeli krohotati. "Mali je isti kot Remus. Šest let, pa govori angleško. Iz tebe bo še genij." Potem je Sirius odšel spat, Teddyja pa sva z Ginny vzela v najino spalnico. "Lahko še eno zgodbico?" Je z nedolžnimi, velikimi očkami vprašal Edward. "Prav, ampak samo še eno. Katero pa?" Ni rabil dolgo časa za razmislek. "Kaj od takrat, ko sta bila vidva na Bradavičarki." Nasmehnil sem se. Takih zgodbic je bilo na pretek. "Prav. To, da sem jaz eno leto starejši od Ginny veš, kajne?" Sem vprašal. Teddy je objel Ginnyijino roko in prikimal. "Tisto leto, ko je Ginny prišla na Bradavičarko sem bil jaz torej že drugi letnik. Stric Ron in jaz sva bila vedno skupaj in tokrat sva zadnja ostala na drugi strani perona. Ko sva se hotela pognati skozi sva se zaletela v zid in padla po tleh." Oba sta se zasmejala. Ne morem verjeti, da Ginny še nikoli nisem povedal te zgodbe. Mislim, o letečem avtomobilu je seveda vedela. "Policist, ki je-" "kaj je policist?" Me je vprašal Teddy. "To je nekakšen bunkeljski auror." Sem razložil. Teddy je spet prikimal. "Torej, policist je prišel do naju in vprašal kaj se greva. Ker seveda nisem mogel reči, da je to prehod na čarobno postajo za čarovniško akademijo sem si izmislil, da mi je voziček spodrsnil. Z Ronom sva seveda še zmeraj morala priti tja, Ronov oče, Arthur pa je imel magični avto, ki je lahko letel in sva ga z Ronom uporabila, da bi prišla na Bradavičarko." Videl sem, da je Teddy že zaspal. Pokril sem ga in ugasnil luč.
tako! tukaj imate nov del. ufff, danes pa veliko pišem, sem že kar malo utrujena:joy::joy::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile:.
lp, Hermiona