Pisalnica
Hej!
Po stotih letih je tukaj nov del Hve power! Upam, da vam bo všeč.
PREJŠNJIČ:
»Ti lahko blazino le zažgeš, Serena jo lahko poplavi, Lyana lahko povzroči, da jo zarastejo rastline ali, pod njo naredi prepad, Aria pa jo lahko odpihne. Telekineza pa je moč, ki pripada le rodu aven.« Ariana je sprva bila malo ob misli, da lahko stvari zažge pa je postala bolj vesela.
7.del:
Ko so zaključile z treningom so šle v neko sobo, ki je bila srednje velikosti ter čez in čez oblečena v nekakšno belo peno. »Daphne zakaj je to?« je vprašala Aria in pomignila proti peni. »Ta pena prepreči, da bi ve z vašimi močmi to sobo, zažgale, poplavile ali porušile. Odporna je proti urokom.« je razložila Daphne. »Ve še nikoli niste uporabile svojih moči. Sprožili so se le zaščitni uroki. Vaše moči lahko uporabljate od danes naprej. To pa zato, ker vam je zaščitni urok do zdaj to preprečeval.« Je povedala. »Zakaj pa so nam uroki preprečevali uporabo?« je vprašala Aria. Daphne ji je odgovorila na vprašanje »Da se ne bi izdale. Kaj bi si ve mislile če bi pred enim tednom videle človeka, iz katerega rok bi prihajali uroki.« Ker ji nobena ni odgovorila je nadaljevala: »Torej danes boste prvič uporabile vaše moči. To ne bojo vaše elementarne moči ampak moči s katerimi se rodi vsak otrok v tem svetu. Danes boste nekaj razbile.« »KAJ?« so rekle vse štiri skrati. »Hočem, reči uporabile boste urok s katerim boste nekaj razbile. To je urok, ki ne sproži nobene svetlobe. Kot neviden sunek bo zletel do predmeta in ga razbije. Ve boste razbile te vaze.« je rekla Daphne in pokazala na pet vaz na podstavkih. Serena jih prej sploh ni opazila. Najbrž zato ker so bile bele. »Vaša naloga je, da eno roko stegnete proti vazi in si zamišljate kako razbijete vaze.« je rekla Daphne in se postavila pred prvo vazo. Stegnila je roko in čez trenutek se je vaza z pokom razbila. »Sedaj ste na vrsti ve.« Vsaka izmed njih se je postavila pred eno vazo. »Ne pozabite, ni nujno, da vam že prvič uspe. Saj veste: Vaja dela mojstra.« je rekla Daphne. Vse so stegnile roke. Čez pet sekund so se vaze s poki razbile. »Bravo, nadarjene ste kot vaše mame.« je rekla Daphne. Serena je opazila, da se Daphne vsakič ko govori o njihovih materah nasmehne drugače. Nekoliko bolj žalobno.
Tako, tale del je malo krajši ampak obljubim, da bom hitro napisala nov del!
LYSM
Po stotih letih je tukaj nov del Hve power! Upam, da vam bo všeč.
PREJŠNJIČ:
»Ti lahko blazino le zažgeš, Serena jo lahko poplavi, Lyana lahko povzroči, da jo zarastejo rastline ali, pod njo naredi prepad, Aria pa jo lahko odpihne. Telekineza pa je moč, ki pripada le rodu aven.« Ariana je sprva bila malo ob misli, da lahko stvari zažge pa je postala bolj vesela.
7.del:
Ko so zaključile z treningom so šle v neko sobo, ki je bila srednje velikosti ter čez in čez oblečena v nekakšno belo peno. »Daphne zakaj je to?« je vprašala Aria in pomignila proti peni. »Ta pena prepreči, da bi ve z vašimi močmi to sobo, zažgale, poplavile ali porušile. Odporna je proti urokom.« je razložila Daphne. »Ve še nikoli niste uporabile svojih moči. Sprožili so se le zaščitni uroki. Vaše moči lahko uporabljate od danes naprej. To pa zato, ker vam je zaščitni urok do zdaj to preprečeval.« Je povedala. »Zakaj pa so nam uroki preprečevali uporabo?« je vprašala Aria. Daphne ji je odgovorila na vprašanje »Da se ne bi izdale. Kaj bi si ve mislile če bi pred enim tednom videle človeka, iz katerega rok bi prihajali uroki.« Ker ji nobena ni odgovorila je nadaljevala: »Torej danes boste prvič uporabile vaše moči. To ne bojo vaše elementarne moči ampak moči s katerimi se rodi vsak otrok v tem svetu. Danes boste nekaj razbile.« »KAJ?« so rekle vse štiri skrati. »Hočem, reči uporabile boste urok s katerim boste nekaj razbile. To je urok, ki ne sproži nobene svetlobe. Kot neviden sunek bo zletel do predmeta in ga razbije. Ve boste razbile te vaze.« je rekla Daphne in pokazala na pet vaz na podstavkih. Serena jih prej sploh ni opazila. Najbrž zato ker so bile bele. »Vaša naloga je, da eno roko stegnete proti vazi in si zamišljate kako razbijete vaze.« je rekla Daphne in se postavila pred prvo vazo. Stegnila je roko in čez trenutek se je vaza z pokom razbila. »Sedaj ste na vrsti ve.« Vsaka izmed njih se je postavila pred eno vazo. »Ne pozabite, ni nujno, da vam že prvič uspe. Saj veste: Vaja dela mojstra.« je rekla Daphne. Vse so stegnile roke. Čez pet sekund so se vaze s poki razbile. »Bravo, nadarjene ste kot vaše mame.« je rekla Daphne. Serena je opazila, da se Daphne vsakič ko govori o njihovih materah nasmehne drugače. Nekoliko bolj žalobno.
Tako, tale del je malo krajši ampak obljubim, da bom hitro napisala nov del!
LYSM
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
res je dobra! Nadaljuj!
Res noiooooooice!
Pa lepo se mej!
P1
Res noiooooooice!
Pa lepo se mej!
P1
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
