Včeraj smo srečno prišli nazaj v šolo. Razen čudnega majhnega čarovnika na sliki nasproti skrivnega prehoda nas ni nihče videl. Tudi nihče ni posumil kje smo bili. Sicer so nas nekatere zoprno radovedne osebe spraševale kje smo bili. Ampak sploh nevem zakaj se trudijo tako ali tako ne bo nihče izdal naše skrivnosti.

Vrnili smo se okoli dveh popoldne in se odločili da gremo mali trenerati letenje na stadion. Kaj sicer najprej ni hotela ker se še vedno boji. Na koncu smo jo prepričali saj je tako ali tako dan in sredi belega dne pa je ne bo nihče napadel šolarjev. Vsaj upali smo tako. Kakšno uro smo igrali razen seveda Ani ki je sedela in nas opazovala ter navijala enkrat za ene drugič za druge. Mislili smo da bomo takole uživali še nekaj ur pa ni bilo tako. Kmali je k vsakemu izmed nas priletela sova in nam dala identična pisma. Najprej se mi je skoraj ustavilo srce ker sem mislila da nas je kdo videl in da bomo leteli iz šole. K sreči ni bilo tako pa tudi res dobra novica ni bila. Pisalo je naj vsi učenci pridemo ob 8. zvečer v jedilnico saj se moramo pogovoriti o določenih pravilih. Kar je zagotovo povezano z nami grem stavit. Mislim da nihče ni dejansko videl da smo bili mi je pa verjetno kdo opazil kaj da bi lahko posumil da nekatiri kršijo pravila. Meni se tako ali tako ni dalo več letati zato sem rekla Ani če greva malo v grad. Seveda je bila za ker tudi ona se je počasi naveličala opazovanja.

Jaz sem mislila zaviti še preostanek daril da jih potem lahko pošljem staršem. Tudi Andromeda je imela podoben namen zato sva odšli v dnevno sobo. Ker je bil dan lep je bila več ali manj prazna zato sva položili na stol ob kaminu najne stvari is odšle do manjše knjižnice v Gryffindoru. Ja rečem knjižnica ampak dejansko je samo majhen prostor nad spalnicami kjer je ogromno polic s knjigami. In začeli sva iskati kakšen urok za zavijanje daril. Tako pač je v čarovniškem svetu. Namesto da kupiš papir moraš med miljardami urokov najti pravega.

Končno sva našli uporabno knjigo na njej je pisalo "Zabavni uroki za pripravo zabave". To je zvenelo še kar obetavno ker pač če pripravljaš zabavo potrebuješ darila zato sva jo vzeli in odšli pred kamin. Nekajkrat sva poskusile urok ki sva si ga izbrale in pri tem zavile kup svečnikov in peres iz dnevne sobe. Bilo je precej lahko samo posmislil si kakšne barve naj bo papir in nato v mislih izrekel urok. Z Ani sva že precej vadile naverbalne uroke zato nama grejo že zelo dobro. Mamino ogledalo sem zmanjšala da je bilo veliko kot kovanec in ga zavila v zelen papir. Na košček pergamenta pa sem napisla kratko pisemce s katerim sem povedla koko ogledalo povečaš ali pomanjšaš. Zavijanje očetovega darila pa je bila mnogo težja naloga. Zmajška sem poskusila spraviti v škatlico. Sicer mi je vspelo ampak potem sem imela vse prste ožgane in krvave saj mi jih je zlobni zmajček hotel odgrizniti. Potem sem mogla najti še urok s katerim bi si zacelila prste kar med tonami knjig na policah niti najman ni bilo lahko. Ampak mi je vspelo, zacelila sem si prste in odšla nazaj v dnevno.

Majhnega zmajčka sem zavila v papir in zraven napisala "Bodi previden. Grize. Tvoja Evelina".

Se nadaljuje...

Beauty:heart: