Pisalnica.png "Druščina 6")
"Okej ..." se uda kriminalist, sprehodi čez prostor in zapre vrata "Preden rečeš, da je to zelo neodgovrno in nezakonito in ilegalno in kar se da narobe, naj ti razložim."
Walker prekriža roke in se usede na stol: "Mislim, da že vem: Clara je bila na prizorišču ropa Adamson's modern bank. Ker je bila oseba, ki ti je bila pred petimi leti določena, da jo poiščeš, si jo prepoznal. Prosil si me, da ti prinesem njeno mapo, do katere sem imela (in še vedno imam) dostop. Preveril si podrobnosti in potrdil svojo domnevo. Edino česar ne razumem, je razlog."
McQueen zavzdihne in me pogleda izpod čela. Pomignem mu z brado, naj on razloži. Nočem ga spraviti v še večje težave.
"Očitno nisi prebrala celotne mape," počasi izbira besede kriminalist.
"*i*Očitno*i*?" ga prebode s pogledom Walker.
Z dlanjo se udarim po čelu. Že pri prvi besedi se je še bolj zapletel.
"Bom jaz," ga rešim. Odkrham se, prepletem prste in previdno začnem z razlago. "McQueen je mnenja, da se je eden od roparjev pred vlomom razgledal in preveril, če je zrak čist," uporabim kriminalistove besede "Nato so izklopili vse kamere, izvršili akcijo in no, pobegnili." Poškilim proti Tess. Pritegnila sem željeno pozornost. "Zaslišali ste priče in si zapisali čas odhoda. McQueen je, da bi preverili resničnost povedanih besed, potreboval nekoga, ki ima dovolj dober spomin, da se to spomni." Pomolčim, da dosežem željeno težo mojih besed. "To naj bi bila jaz. Po njegovem mnenju imam fotografski spomin."
Walker se ozre k sodelavcu, ki ji pritrdi.
Walker napihne lica in položi prste na usta. "Nekako razumem ..." čez dolgih pet sekund reče "ampak sodišče ne bo."
Balonček upanja se mi v hipu razpoči.
"Zlorabil si svoj položaj, Claro prisilil v sodelovanje, jo spravil v nevarnost in mi lagal," je odločna. Vstane s stola: "Žal mi je, ampak izmisliti si boš moral nekaj bolj prepričlivega."
"Ne lažem Walker," jo na poti k vratom ustavi McQueen.
"Tudi če ne, to ne upravičuje tvojih dejanj," mu zabrusi in stopi mimo njega.
Zdaj jaz skočim prednjo in potlačim strah, ki se mi je med pogovorom kopičil v grlu. "On ni kriv, jaz sem." Ne vem, kaj delam, ampak še naprej improviziram. "Sledila sem mu domov in čeprav je rekel, da mu ne smem pomagati, sem silila vanj. Nisem želela nazaj v sirotišnico, zato sem ga nekako uspela prepričati, da mu lahko ..."
"Clara nehaj," me sredi izmišljotine ustavi McQueen "Ni ti treba lagati, da bi me rešila iz tega. Sam sem kriv. Kot je Walker rekla, sem zlorabil svoj položaj." Malo pomolči. "Poskrbel bom, da se bo našla dobra družina, ki bo poskrbela zate. Obljubim."
"Ne obljubljaj," zmajem z glavo in zadržujem solze, ki mi nepričakovano nastajajo. Kljub temu da me je spravil v obupne (in nevarne) situacije, še vedno rada delam z njim. Rada, ne, hočem dokončati ta primer. Ne more biti konec! Ne zdaj ...
Obrnem se proti kriminalistki, ki naju z roko na srebrni, ploščati kljuki opazuje. "Lahko to povešvajinemu šefu, gospodu Patricku O'Donellu, sodišču in celemu svetu. Ampak potem bo napačna oseba za rešetkami," rečem z najprepričljivejšim glasom "Prosim samo počakaj, da rešimo primer in potem to naredi ... če že moraš."
Umolknem in čakam na odgovor. To je še bolj mučno kot moje prvo srečanje z McQueenom. Tako kot takrat mi tudi zdaj mrzel pot teče po tilniku navzdol, moti me vonj po tiskarski barvi, Walkerjeva drža in čisto vsak potiskan list na pisalni mizi. Čez čas kriminalistka globoko zavzdihne in izdihne, da se ji nosnice razširijo.
"Prav."
V glavi mi eksplodira največji ognjemet do zdaj. Celo lepši je kot avstralski in izvirnejši kot japonski. Uspelo mi je!
"Hvala," dahne McQueen.
"Ne zahvaljuj se meni," ostro reče Walker, ko zloži večino predmetov v kartonske škatle "ampak tvoji hčerki."
Nelagodno se prestopim. To bom vzela za pohvalo in potrdilo, da nikomur ne bo ničesar izdala.
"Dobimo se pri vama. Preglejta pisarno še enkrat in prinesita vse kar je ostalo," še reče, ko s kupi škatelj oddide skozi drsna vrata.
Zrak, ki sva ga nevedno zadrževala, istočasno izpustiva. Odleglo mi je. Obema. Ampak le za kratek čas.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo,
znova bi prosila, da mi napišete angleška imena in priimke, ker jih bom kmalu potrebovala. Verjetno bo vsak predlog uporabljen, ker jih potrebujem res veliko.
Smo na približno 3/4 oz. 75% zgodbe in ko bom to končala, bom začela z novo. Imam nekaj idej in me zanima, ali naj naredim nadaljevanje te zgodbe (isti junaki, nov primer) ali kakšno čisto novo fantazijsko?
Si kmalu pišemo,
Clara:spider:
Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov
***
William Fremont: žrtev umora, oslužbenec oropane banke
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?, levičar
Norman Clarke: duhovnik
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari temnopolti knjižničar
Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalsi nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate
Walker prekriža roke in se usede na stol: "Mislim, da že vem: Clara je bila na prizorišču ropa Adamson's modern bank. Ker je bila oseba, ki ti je bila pred petimi leti določena, da jo poiščeš, si jo prepoznal. Prosil si me, da ti prinesem njeno mapo, do katere sem imela (in še vedno imam) dostop. Preveril si podrobnosti in potrdil svojo domnevo. Edino česar ne razumem, je razlog."
McQueen zavzdihne in me pogleda izpod čela. Pomignem mu z brado, naj on razloži. Nočem ga spraviti v še večje težave.
"Očitno nisi prebrala celotne mape," počasi izbira besede kriminalist.
"*i*Očitno*i*?" ga prebode s pogledom Walker.
Z dlanjo se udarim po čelu. Že pri prvi besedi se je še bolj zapletel.
"Bom jaz," ga rešim. Odkrham se, prepletem prste in previdno začnem z razlago. "McQueen je mnenja, da se je eden od roparjev pred vlomom razgledal in preveril, če je zrak čist," uporabim kriminalistove besede "Nato so izklopili vse kamere, izvršili akcijo in no, pobegnili." Poškilim proti Tess. Pritegnila sem željeno pozornost. "Zaslišali ste priče in si zapisali čas odhoda. McQueen je, da bi preverili resničnost povedanih besed, potreboval nekoga, ki ima dovolj dober spomin, da se to spomni." Pomolčim, da dosežem željeno težo mojih besed. "To naj bi bila jaz. Po njegovem mnenju imam fotografski spomin."
Walker se ozre k sodelavcu, ki ji pritrdi.
Walker napihne lica in položi prste na usta. "Nekako razumem ..." čez dolgih pet sekund reče "ampak sodišče ne bo."
Balonček upanja se mi v hipu razpoči.
"Zlorabil si svoj položaj, Claro prisilil v sodelovanje, jo spravil v nevarnost in mi lagal," je odločna. Vstane s stola: "Žal mi je, ampak izmisliti si boš moral nekaj bolj prepričlivega."
"Ne lažem Walker," jo na poti k vratom ustavi McQueen.
"Tudi če ne, to ne upravičuje tvojih dejanj," mu zabrusi in stopi mimo njega.
Zdaj jaz skočim prednjo in potlačim strah, ki se mi je med pogovorom kopičil v grlu. "On ni kriv, jaz sem." Ne vem, kaj delam, ampak še naprej improviziram. "Sledila sem mu domov in čeprav je rekel, da mu ne smem pomagati, sem silila vanj. Nisem želela nazaj v sirotišnico, zato sem ga nekako uspela prepričati, da mu lahko ..."
"Clara nehaj," me sredi izmišljotine ustavi McQueen "Ni ti treba lagati, da bi me rešila iz tega. Sam sem kriv. Kot je Walker rekla, sem zlorabil svoj položaj." Malo pomolči. "Poskrbel bom, da se bo našla dobra družina, ki bo poskrbela zate. Obljubim."
"Ne obljubljaj," zmajem z glavo in zadržujem solze, ki mi nepričakovano nastajajo. Kljub temu da me je spravil v obupne (in nevarne) situacije, še vedno rada delam z njim. Rada, ne, hočem dokončati ta primer. Ne more biti konec! Ne zdaj ...
Obrnem se proti kriminalistki, ki naju z roko na srebrni, ploščati kljuki opazuje. "Lahko to povešvajinemu šefu, gospodu Patricku O'Donellu, sodišču in celemu svetu. Ampak potem bo napačna oseba za rešetkami," rečem z najprepričljivejšim glasom "Prosim samo počakaj, da rešimo primer in potem to naredi ... če že moraš."
Umolknem in čakam na odgovor. To je še bolj mučno kot moje prvo srečanje z McQueenom. Tako kot takrat mi tudi zdaj mrzel pot teče po tilniku navzdol, moti me vonj po tiskarski barvi, Walkerjeva drža in čisto vsak potiskan list na pisalni mizi. Čez čas kriminalistka globoko zavzdihne in izdihne, da se ji nosnice razširijo.
"Prav."
V glavi mi eksplodira največji ognjemet do zdaj. Celo lepši je kot avstralski in izvirnejši kot japonski. Uspelo mi je!
"Hvala," dahne McQueen.
"Ne zahvaljuj se meni," ostro reče Walker, ko zloži večino predmetov v kartonske škatle "ampak tvoji hčerki."
Nelagodno se prestopim. To bom vzela za pohvalo in potrdilo, da nikomur ne bo ničesar izdala.
"Dobimo se pri vama. Preglejta pisarno še enkrat in prinesita vse kar je ostalo," še reče, ko s kupi škatelj oddide skozi drsna vrata.
Zrak, ki sva ga nevedno zadrževala, istočasno izpustiva. Odleglo mi je. Obema. Ampak le za kratek čas.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo,
znova bi prosila, da mi napišete angleška imena in priimke, ker jih bom kmalu potrebovala. Verjetno bo vsak predlog uporabljen, ker jih potrebujem res veliko.
Smo na približno 3/4 oz. 75% zgodbe in ko bom to končala, bom začela z novo. Imam nekaj idej in me zanima, ali naj naredim nadaljevanje te zgodbe (isti junaki, nov primer) ali kakšno čisto novo fantazijsko?
Si kmalu pišemo,
Clara:spider:
Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov
***
William Fremont: žrtev umora, oslužbenec oropane banke
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?, levičar
Norman Clarke: duhovnik
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari temnopolti knjižničar
Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalsi nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tale mi je tudi zelo všeč, se mi je kar zdelo, da je tale Walkerjeva čisto ok :stuck_out_tongue_winking_eye:
Priimki: https://www.getsurrey.co.uk/news/hampshire-news/you-make-list-hampshires-50-18113131
Imena: https://www.ssa.gov/oact/babynames/decades/century.html
Upam, da kaj pomaga :spy:
Priimki: https://www.getsurrey.co.uk/news/hampshire-news/you-make-list-hampshires-50-18113131
Imena: https://www.ssa.gov/oact/babynames/decades/century.html
Upam, da kaj pomaga :spy:
1
ajtim
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
