Pisalnica.png "Druščina 6")
Okej, ko sem rekla, da sem se vedno želela naučiti samoobrambe, ker se mi to zdi priročno, nisem vedela, da je to tako težko.
"Še enkrat," mi reče McQueen in se postavi v položaj za napad.
Globoko vdihnem in izdihnem, postavim desno nogo nazaj ter dvignem roke. Že vidim, da se bo tudi ta akcija slabo končala. Kriminalist sune z desnico naprej, jaz pa jo dokaj uspešno blokiram. Pri tem me roka že pošteno boli, ker sem pri prejšnjih poskusih dobila prav nadležno modrico. Naslednja kriminalistova poteza je odločnejši napad z levico. Uspešno se ji izognem in pridobim nekaj maneverskega prostora. Ker še ne znam napada ('najprej se moraš naučiti braniti - to je temelj samoobrambe'), lahko samo čakam nanj. Kriminalist začne stegovati desnico. Takoj se odzovem s precej dobro blokado, ko ugotovim za McQueenovo past. Njegova močno stisnjena levica se nevarno približa mojemu nosu. Svojo levo roko hitro zasukam, kar se izkaže napako: policistovi členki oplazijo moja občutljiva senca, v podlahti pa čutim bolečino in najhuje: odkrita sem. McQueen na hitro sune proti mojemu trebuhu in pest znova umakne. Sicer me ne zadane, vendar je to znak, da bi bila v realnosti premagana.
"Odkrita!" me karajoče popravi.
Opravičim se mu. To napako sem naredila že enajstič.
"Ne opravičuj se. V petih urah sva naredila veliko."
Vrata spalnice se sunkovito odprejo. Preden bi se McQueen lahko pritožil nad drago stanovansko opremo, Walker pomaha s telefonom.
"Ura je že 17.34! Zakaj mi nista povedala?"
Ups. Že pred približno eno uro bi morali biti pri vhodu v mrtvašnico.
"Ali moram res jaz za vse poskrbeti?" je razdražena "Prisežem, da vama bom prvi priložnosti priskrbela koledar."
Kljub njenim jeznim besedam, sem vesela, da se je odločila govoriti z nama.
*(ob 17.57)*
V improvizirani sprejemni sobi z nogami bingljam s stola. Vsi smo čudno tiho. Walker nama še vedno precej zameri, vendar je po svoje tudi sama malo kriva. Celo noč ni spala in ko je prišla k nama ob 15.00 je izgledala naravnost izmučeno. Sklepam, da je med pregledovanjem datotek na računalniku v spalnici (ki je poleg kopalnice edina ločena soba), zaspala.
"Kava?" vpraša McQueen. Njegov glas je po dolgem molku hripav.
"Ne hvala, ne pijem," odgovori Walker, ne da bi dvignila pogled s časopisa.
"Še vseeno ti jo priporočam. Manj boš utrujena," skomigne in iz žepa izbrska drobiš.
"Ali imajo kamilični čaj?" izivalno odvrne.
"Ne, ampak imajo ..." Na tem mestu našteje približno petnajst kofeinskih napitkov, ki jih avtomat ponuja. "Vsaj majhno dozo s sladkorjem bi lahko vzela."
"Nisem slišala, da bi imeli kamilični čaj."
"Walker, podočnjake imaš do komolcev. Verjemi, da bi se bolje počutila, če bi zaužila nekaj kafeina in sladkoja," se ne da.
Kriminalistka izvoli dvigniti pogled iznad dnevnega časopisa. Njen pogled naj bi verjetno bil očitajoč, vendar je veliko bolj omehčan kot prej. Vidi se, da se je ohladila. Ampak na žalost to še ne pomeni, da nama popolnoma oprosti.
"Želiš, da se bolje počutim?" reče in pomolči, da McQueen na lahko prikima "Potem pa mi primesi kamilični čaj iz *i*kavarne Ivy*i** (*prevod: (navadni) bršljan*, prva črka je veliki i)."
"Kje je to?" se namršči.
Walker mu z nasmeškom pove naslov, ki mi gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven.
McQueenu lokacija kavarne kot kaže nekaj pomeni, saj malo da ne vzklikne: "Saj to je 3/4 ure vožnje od tukaj!"
"Pač. To je moja najljubša kavarna. Tam imajo najboljši kamilični čaj," našteva na prste, pri čemer slednje zelo ukrivi "In še pomembnejše: tja in nazaj bi poteboval najmanj uro in pol, torej mi vsaj eno uro in pol ne bi povzročal skrbi."
Auč, to pa boli.
"Hvala, to res cenim," s poudarjenim sarkazmom odvrne McQueen.
"Ni za kaj," s podobnim tonom reče Walker.
Njun pogovor že meji na pričkanje. Kako otročje. Vendar veliko raje poslušam to izivanje kot resen prepir.
*(čez 6 minut)*
Walkerjin telefon začne glasno vibrirati in premikati proti robu obrabljene, bele, plastične mizice.
"Ja?" dvigne klic.
Na drugemu koncu linije se oglasi nerazumljiv Talley-in glas. Kriminalistkin temni obraz se namršči.
"Kaj je?" zanima McQueena.
Utiša ga z odločnim znakom za *i*stop*i* (razprta, proti njemu obrnjena dlan).
"Prihajamo," je vse kar reče, ko prekine.
Na hitro pospravi časopis in mobitel v torbo ter naju z McQueenom skoraj potisne proti vratom.
"Kaj se je zgodilo?" ponovi kriminalist.
"Ali se bosta že končno zmigala? Pohitita že, no!," je nestrpna med jemanjem temno modrega jesenskega plašča z razmajanega samostoječega obešalnika. Ni mi všeč dvojno uporabljen 'že'. Zavzdihnem. Zakaj nama enostavno ne more pove...
Odpre vrata in v trenutku prepoznam Jessico Talley in par pred mano. Ženska v oprijeti obleki in visokih petah ihti na plastičnem stolu, moški v poslovnem suknjiču in brezgubnih hlačah pa kleči pred njo ter jo miri.
Talley nam nameni utrujen pogled in šepne: "Mislim, da vas bo to zanimalo."
* opomba: *i*kavarna Ivy*i* ne obstaja v realnosti (vsaj jaz ne vem zanjo). Predstavljajte si jo kot majhno, domačo kavarno na vogalu ozke, prometne ceste NYC-ja.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Dober večer,
končno je tu nov del (saj ne, da kdo to bere). Upam, da sem vas vsaj malo nasmejala in da niste umrli od dolgčasa (no, če to berete, verjetno niste). Vem, da je zadnjih nekaj delov dolgočasnih, ker se nič ne dogaja ... Se bom potrudila za naslednjega.
Kot vedno: prosimmmm napišite čim več angleških imen in priimkov (vem, da jih je na internetu kar nekaj, ampak so ponavadi zelo običajni).
Hvala *i*dragon girl*i* :heart:
Lepo se imejte pa veliko znanja in uspehov v šoli, ;-)
Clara :spider:
Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov
***
William Fremont: žrtev umora, oslužbenec oropane banke
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?, levičar
Norman Clarke: duhovnik
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari temnopolti knjižničar
Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalski nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate
"Še enkrat," mi reče McQueen in se postavi v položaj za napad.
Globoko vdihnem in izdihnem, postavim desno nogo nazaj ter dvignem roke. Že vidim, da se bo tudi ta akcija slabo končala. Kriminalist sune z desnico naprej, jaz pa jo dokaj uspešno blokiram. Pri tem me roka že pošteno boli, ker sem pri prejšnjih poskusih dobila prav nadležno modrico. Naslednja kriminalistova poteza je odločnejši napad z levico. Uspešno se ji izognem in pridobim nekaj maneverskega prostora. Ker še ne znam napada ('najprej se moraš naučiti braniti - to je temelj samoobrambe'), lahko samo čakam nanj. Kriminalist začne stegovati desnico. Takoj se odzovem s precej dobro blokado, ko ugotovim za McQueenovo past. Njegova močno stisnjena levica se nevarno približa mojemu nosu. Svojo levo roko hitro zasukam, kar se izkaže napako: policistovi členki oplazijo moja občutljiva senca, v podlahti pa čutim bolečino in najhuje: odkrita sem. McQueen na hitro sune proti mojemu trebuhu in pest znova umakne. Sicer me ne zadane, vendar je to znak, da bi bila v realnosti premagana.
"Odkrita!" me karajoče popravi.
Opravičim se mu. To napako sem naredila že enajstič.
"Ne opravičuj se. V petih urah sva naredila veliko."
Vrata spalnice se sunkovito odprejo. Preden bi se McQueen lahko pritožil nad drago stanovansko opremo, Walker pomaha s telefonom.
"Ura je že 17.34! Zakaj mi nista povedala?"
Ups. Že pred približno eno uro bi morali biti pri vhodu v mrtvašnico.
"Ali moram res jaz za vse poskrbeti?" je razdražena "Prisežem, da vama bom prvi priložnosti priskrbela koledar."
Kljub njenim jeznim besedam, sem vesela, da se je odločila govoriti z nama.
*(ob 17.57)*
V improvizirani sprejemni sobi z nogami bingljam s stola. Vsi smo čudno tiho. Walker nama še vedno precej zameri, vendar je po svoje tudi sama malo kriva. Celo noč ni spala in ko je prišla k nama ob 15.00 je izgledala naravnost izmučeno. Sklepam, da je med pregledovanjem datotek na računalniku v spalnici (ki je poleg kopalnice edina ločena soba), zaspala.
"Kava?" vpraša McQueen. Njegov glas je po dolgem molku hripav.
"Ne hvala, ne pijem," odgovori Walker, ne da bi dvignila pogled s časopisa.
"Še vseeno ti jo priporočam. Manj boš utrujena," skomigne in iz žepa izbrska drobiš.
"Ali imajo kamilični čaj?" izivalno odvrne.
"Ne, ampak imajo ..." Na tem mestu našteje približno petnajst kofeinskih napitkov, ki jih avtomat ponuja. "Vsaj majhno dozo s sladkorjem bi lahko vzela."
"Nisem slišala, da bi imeli kamilični čaj."
"Walker, podočnjake imaš do komolcev. Verjemi, da bi se bolje počutila, če bi zaužila nekaj kafeina in sladkoja," se ne da.
Kriminalistka izvoli dvigniti pogled iznad dnevnega časopisa. Njen pogled naj bi verjetno bil očitajoč, vendar je veliko bolj omehčan kot prej. Vidi se, da se je ohladila. Ampak na žalost to še ne pomeni, da nama popolnoma oprosti.
"Želiš, da se bolje počutim?" reče in pomolči, da McQueen na lahko prikima "Potem pa mi primesi kamilični čaj iz *i*kavarne Ivy*i** (*prevod: (navadni) bršljan*, prva črka je veliki i)."
"Kje je to?" se namršči.
Walker mu z nasmeškom pove naslov, ki mi gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven.
McQueenu lokacija kavarne kot kaže nekaj pomeni, saj malo da ne vzklikne: "Saj to je 3/4 ure vožnje od tukaj!"
"Pač. To je moja najljubša kavarna. Tam imajo najboljši kamilični čaj," našteva na prste, pri čemer slednje zelo ukrivi "In še pomembnejše: tja in nazaj bi poteboval najmanj uro in pol, torej mi vsaj eno uro in pol ne bi povzročal skrbi."
Auč, to pa boli.
"Hvala, to res cenim," s poudarjenim sarkazmom odvrne McQueen.
"Ni za kaj," s podobnim tonom reče Walker.
Njun pogovor že meji na pričkanje. Kako otročje. Vendar veliko raje poslušam to izivanje kot resen prepir.
*(čez 6 minut)*
Walkerjin telefon začne glasno vibrirati in premikati proti robu obrabljene, bele, plastične mizice.
"Ja?" dvigne klic.
Na drugemu koncu linije se oglasi nerazumljiv Talley-in glas. Kriminalistkin temni obraz se namršči.
"Kaj je?" zanima McQueena.
Utiša ga z odločnim znakom za *i*stop*i* (razprta, proti njemu obrnjena dlan).
"Prihajamo," je vse kar reče, ko prekine.
Na hitro pospravi časopis in mobitel v torbo ter naju z McQueenom skoraj potisne proti vratom.
"Kaj se je zgodilo?" ponovi kriminalist.
"Ali se bosta že končno zmigala? Pohitita že, no!," je nestrpna med jemanjem temno modrega jesenskega plašča z razmajanega samostoječega obešalnika. Ni mi všeč dvojno uporabljen 'že'. Zavzdihnem. Zakaj nama enostavno ne more pove...
Odpre vrata in v trenutku prepoznam Jessico Talley in par pred mano. Ženska v oprijeti obleki in visokih petah ihti na plastičnem stolu, moški v poslovnem suknjiču in brezgubnih hlačah pa kleči pred njo ter jo miri.
Talley nam nameni utrujen pogled in šepne: "Mislim, da vas bo to zanimalo."
* opomba: *i*kavarna Ivy*i* ne obstaja v realnosti (vsaj jaz ne vem zanjo). Predstavljajte si jo kot majhno, domačo kavarno na vogalu ozke, prometne ceste NYC-ja.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Dober večer,
končno je tu nov del (saj ne, da kdo to bere). Upam, da sem vas vsaj malo nasmejala in da niste umrli od dolgčasa (no, če to berete, verjetno niste). Vem, da je zadnjih nekaj delov dolgočasnih, ker se nič ne dogaja ... Se bom potrudila za naslednjega.
Kot vedno: prosimmmm napišite čim več angleških imen in priimkov (vem, da jih je na internetu kar nekaj, ampak so ponavadi zelo običajni).
Hvala *i*dragon girl*i* :heart:
Lepo se imejte pa veliko znanja in uspehov v šoli, ;-)
Clara :spider:
Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov
***
William Fremont: žrtev umora, oslužbenec oropane banke
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?, levičar
Norman Clarke: duhovnik
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari temnopolti knjižničar
Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalski nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Top del, sem vesel, da sem ga končno lahko prebral :grinning: Najbolj sem se nasmejal pri tistih čajčkih in pričkanju med obema policistoma. Mogoče sta si pa všeč, ker se to kar dogaja pri ljudeh, ki čutijo naklonjenost do drugega pa tega še sami včasih ne vejo :kissing_closed_eyes:
Prosim nadaljuj, meni je to super kriminalka :sunglasses:
Prosim nadaljuj, meni je to super kriminalka :sunglasses:
1
ajtim
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
