Hello!
Nov del je tukaj!
Za začetek hvala vsem, ki berete mojo zgodbo! No ne bom vam več tratila čas.
Veselo branje!
----
»Lepo ime imaš.« me pohvali. »Enako.« zardim. Nasmehne se in nadaljuje. »Kaj pa ti tukaj sama?« me vpraša. »Am…nič.« o dvrnem. »Vem, da je nekaj. Ampak te ne bom silil. Prideš?« vpraša. »Ja.« in odideva. Ravno sva ujela zvonec. »Torej, se vidiva.« ga pozdravim. »J-je to tvoj razred?« zajeclja. »Ja?« zmedeno odgovorim. »No… em… jaz sem tudi v tem razredu…« pojasni in zardi. »Aha… si potem nov? Ker te nisem še nikoli videla, da bi bil v našem razredu.« ga vprašam. »Sem ja. Zagotovo si me zasovražila, ker sem v enakem razredu kot ti.« žalostno pove. »Oh, zakaj bi te? Saj je normalno, da sva v enakem razredu. Pridi mudi se nama.« odprem vrata in vstopiva v učilnico. »Oprostite za petminutno zamudo.« se opravičim. »Kdo je za tabo?« me vpraša. Tim stopi izza mene. »Pozdravljeni.« sramežljivo pozdravi. »Aha! Učenci dobili smo novega sošolca. Tima.« ga učiteljica vljudno predstavi. Ko želim sedeti pogledam k Manci. Zavzdihnem in se usedem. »Tim poišči si sedež.« mu pove.
Ko sem videla, da nihče ni želel sedeti z njim se mi je zasmilil. Sedel je v zadnjo klop. »Odprite delovni zvezek na strani 55.« nam naroči. Minil je pouk. Ko sem hodila proti omaricam me je na poti ustavila Manca. »Kaj?« jo vprašam. »Že…želi…želim se ti opravičiti.« pojasni. »Ne vem. Bom premislila.« ji odvrnem in grem. Že odpiram omarico in me že spet nekdo zmoti. »Kaj že spe…« se ustavim pri povedi. »Tvoja sestra je pri ravnatelju.« mi pove sošolka iz paralelke. Debelo jo pogledam in stečem do ravnateljeve pisarne. V zunaj zagledam ravnatelja. »Pozdravljeni. Ste mogoče, kje videli Laro?« vljudno vprašam. »Odšla je.« mi zgroženo odvrne in odide. Stečem nazaj dol. Pograbim torbo in se odpravim do avtobusne postaje. Vsako sošolko posebej vprašam, če so videle Laro. V odgovor sem dobila samo »ne«. Na avtobus ni morala iti saj ga še ni, kombija nima… je šla peš? Prav grem pa peš.
In šla sem peš do doma. Vstopim v hišo in nikogar ni. »Lara!« jo kličem po hiši. Stečem do njene sobe in nežno potrkam. »Lara si notri?« vprašam. Ni odgovora. Odprem vrata in je... ni.
----
Se nadaljuje...
Vaša Pom1:hamster::sparkles: