Hej!
Takokot sem povedala bo zaćela pisati zgodbo. Se že vnaprej opravičujem za nekaj napak še posebej z zjem in yjem. Pa začnimo.

Nevihtno jutro je in v londonu je na ulicah čista tišina. Tudi avti ne vozijo veliko kar pa ponavadi ni značilno za njih.Samo kdaj pa kdaj kdo privozi mimo ampak tistemu ki je v avtu se res mudi domov. Ravnokar je prišel iz službe. Vse to se vidi iz okna moje sobe. Ne živim ravno v veliki hiši ampak je pa dvonastropna. Opazujem.Oh, aha moram se opisati.Lahko rečem na kratko samo to: štorasta in pozabljiva rjavolaska. Kaj pa ostala zunanjost in notranjost? Pa ime? Imaš kakšnega brata,Sestro? Sta starša ločena? Lahko že končno poveš svoje ime? Ja, ja. Lepo počasi. Najprej bom povedala tole: Rada rečem ja,ja. Ok. Kako mi je sploh ime? Ime mi je Emely in sem punca edinka.Kot ste že izvedeli v začetku imam rjave lase.Imam oba starša.No, sem imela. Mama je izginila pri mojih rosnih treh letih. Očka pravi da se je čudno obnašala ampak v podrobnosti se bomo pogovorili pozneje.Nimam BFF samo ena s šole mi kdaj pomaga in v prihodu v šolo me pozdravi. Edino ona mi pomaga pri kakšnih zapletih. V šolo se bomo tudi spuščali pozneje za zdaj pa lahko povem samo to da hodim na oš Katarine Modrosti ( To šolo sem si sicer izmislila lahko pa da obstaja. Izmislila v zgodbi). Mislim da je to vse....... Ah, koliko sem stara? Stara sem 11 let in hodim v 6. razred.
Nenadoma na vratih pozvoni. Stečem po stopnicah dol.Odprem bela vrata. Zaslišim grom in dež se vsuje. Pred vrati zagledam možaka z premočenemi oblačili. Mojega očeta. " Lany? Saj je kosilo že skuhano ne? Pri mizi se moramo pogovoriti o saj veš čem!" Zakliče moj očka. Lany je moja mačeha ampak ni zlobna kakor v pravljicah. Ravno nasprotno zelo je prijazna. Ampak da ne boste mislili da vem o čem se bomo pogovorili. Niti sanja se mi ne. Hmmmmm...Starši mi niso nič posebnega govorili. Morda se bomo pogovarjali o vremenu?Ah, ne vem.Ravno že hočem steči po stopnicah do moje sobe ko me mama Lany jo bom klicala mami poklicala na kosilo.Stečem dol ampak na mizi sploh ni jedi." Saj sploh ni kosilo!" Se pritožim. No ampak na mizi je vsaj nekaj. 3 jogurti. Res jih obožujem ampak v tem primeru ne. Hočem izvedeti kaj starša naklepata. Mama samo gleda očeta oče pa nazaj mamo. Vidim kak se z očmi pogovarjata. In ker znam res dobro brati to govorico jima sledim. Očka mami odkimva da to jaz tako ali tako že vem mama mu pa ugovarja da morata to povedati. Ker nočem da bi ugotovila da jima sledim zavpijem: " DOVOLJ!!!" Mama in očka me v hipu pogledata.Zavzdihnem. " Mi lahko prosim povedta kaj skrivata?"
Spogledata se. "Res je. Povedala ti bova." Reče mama ter pomigne očku. Ta pokima. Začne prpovedovati.

To je to! Vem da je malo kratko.... Komentirajte in stisnite srček da se obarva.
Rada vas imam:kissing_closed_eyes::kissing_smiling_eyes::sparkling_heart:
Lichy:sparkling_heart: