"Samo prijatelja sva" je rekel Michael. Chris je pogledal mene. Prikimala sem. "Hm okej...no sevidiva po šoli" reče Chris in odide. "Saj sva samo prijatelja kajne?" vprašam Michaela. "Seveda!" reče Michael. "No morala bom iti domov..." sem rekla. Pomahala sem mu ter odšla.
-----------
DOMA
----------
"Mami doma sem!" sem zakričala ter si sezula čevlje. "Chris te čaka v sobi!" mi je rekla nazaj. Šla sem po stopnicah do moje sobe kjer me je čakal Chris. Ko sem prišla v sobo ni igral video iger ampak me je samo gledal. "Morava se pogovoriti" je rekel z resnim pogledom. Prikimala sem ter se vsedla na posteljo. "Kaj sem rekel ko sva postala par?" me je vprašal. Pomislila sem ter odgovorira "Da sem samo tvoja..." sem rekla. "Tako je" mi je odgovoril nazaj. Postalo me je sram. "In to pomeni, da si ti moja punca ne pa od Michaela!" je zakričal z jeznim glasom. Pogledala sem v tla. "Poglej me" je rekel. Nisem ga pogledala ampak sem še vedno gledala v tla. "Poglej me sem rekel!" je ponovil. Pogledala sem ga. "Drži se stran Michaela!" je zakričal. Vstal se je iz stola. Začel je premikati njegovo roko. Dvignil jo je v zrak in jo zamahnil proti moji. Udaril me je, da je nisem več čutila. Probala sem zadrževati solze. Odprl je vrata sobe in odšel. Vrgla sem se na posteljo in se začela jokati. Obrisala sem si solze ter vzela moj nahrbtnik. Iz njega sem vzela zvezek za slovenšično. Nalogo sem precej hitro naredila. Mislim saj jo vedno hitro naredim. Vstala sem se in se pogledala v ogledalo. "Hm nevidi se mi več, da sem jokala" sem si rekla. Pogledala sem svojo roko. Modrica je bila ogromna. Še vedno me je zelo bolela. Povlekla sem si rokav čez modrico, da je mama nebi opazila. Šla sem v kuhinjo jesti večerjo. Ko sem prišla me je na mizi čakal jajček na oko. Vsedla sem se ter prijela žlico z desno roko. "Zakaj ne ješ z levo?" me je vprašala mama. "Uh..nevem pač malo probavam" sem si nekaj izmislila. "Aha ok" mi je odgovorila in odšla v kopalnico. Ko sem pojedla sem šla v mojo sobo spati. Hotela sem iti prej spat saj se mi neda več biti budna. Vlegla sem se v posteljo in zaspala.
----------------------
7:00 ZJUTRAJ
---------------------
Zjutraj me zbudijo sončni žarki. Vse sem se in se pretegnem. Vstanem se iz postelje in iz omare vzamem kavbojke in majico. Hitro se preoblečem. "Nočem iti z Chrisom zato bom šla kar sama" sem si rekla. Pobrala sem vse stvari in jih zlozila v torbo. Iz kuhinje sem pobrala jabolko. Obula sem si čevlje ter odšla.
-----------------------
V ŠOLI
----------------------
Prišla sem pred šolo ter zagledala Michaela. Pomahal mi je jaz pa sem mu nazaj. Stopila sem v razred in se vsedla odložila sem torbo in si pripravila zvezke. "Michael bo kmalu prišel..." sem si potihem rekla. Gledala sem pri idprtini vrat ter ga zagledala. Hitro sem si rokav potegnila nižje, da nebi opazil modrice. Ko je Michael stopil v razred, sem rokav hitro potegnila še malo nižje. Nato sem se izognila njegovemu pogledu, vendar je prišel direktno do mene in me ogovoril: "Kako si?" Odločila sem se, da moram igrati čimbolj naravno, zato sem navidez brezskrbno odgovorila: "Super, ti?" "Tudi." Je odgovoril Michael. "Čakaj, samo da odložim torbo." Prebil se je mimo mene, in me s torbo ponesreči udaril v modrico, ki sem jo skrivala pod rokavom."Auč..." Sem zajavkala in se zvila. "Oprosti!!" Se je začel opravičevati Michael. "Daj, da pogledam." Nežno je zgrabil mojo roko, vendar sem mu jo izpulila in mu odvrnila: "Ni treba!" Začudeno me je pogledal, vendar je še enkrat zgrabil mojo roko, ter rekel: "Ja, pa je." Tudi tokrat sem jo poskusila odtegniti, vendar me je močno držal za zapestje. Dvignil je rokav, in še preden sem zakričala: "NE!" Je zagledal ogromno vijolično modrico. Zazijal je. "Michael, samo pusti me pri miru!" Sem mu zabrusila, rokav potegnila čisto do prstov, vstala in stekla skozi vrata na hodnik. Šel je za mano. Na žalost je bil precej hiterjši od mene, zato me je kmelu ujel, me zgrabil za ramo in ustavil. Nato me je potegnil v omaro s čistili, ki so jo čistilke uporabljale od treh popoldne dalje. "Kdo ti je to naredil?" Me je vprašal z resnim in zaskrbljenim izrazom na obrazu."Nihče." Sem mu odvrnila in se izognila njegovemu pogledu. Nežno me je prijel za brado, in mi dvignil glavo, da nisem imela druge izbire, kot pa ga pogledati. "Kdo. Je. Bil." Je še enkrat vprašal, smrtno resno. "Chris." Sem odvrnila, da me je komaj slišal, vendar me je. Zavzdihnil je in čutila sem, kako se v njem nabira bes. "Michael, v redu je. Pusti ga. Bil je jezen in..." "IN TE JE UDARIL?" Kljub temu da je bila omara majhna, je njegov glas odmeval po prostoru."Ja. Ampak mi ni nič." Sem še enkrat rekla. "KAKO NIČ? TIP TE TOLČE! NEHAJ SE DELATI SLEPO!" Ulile so se mi solze. Vse solze, ki sem jih zadrževala od... od takrat ko sva bila s Chrisom skupaj. Michael je roke iztegnil okrog mene in me objel. "Oprosti..." Mi je zašepetal. "Oprosti. nisem mislil..." Zahlipala sem v njegovem naročju in se ga oklenila. Chris me ni nikoli tako objel. V Michaelovem objemu pa sem se počutila varno, kot še nikoli. Kot da se mi nič ne more zgoditi. Objem je popustil in Michael se je zazrl v moje oči. S palcem mi je obrisal solze, ki so mi spolzele po premočenih licih in me poljubil na čelo. "Oprosti." Je še enkrat zašepetal, nato pa rekel: "Ne bo te več tepel. Ne skrbi. Bom jaz uredil." Odkimala sem in se ga oklenila. "Ne, prosim ne! Vedel bo, da sem ti povedala, in... nobenemu ne bi smela povedati." "Ne skrbi." Je rekel Michael, potem pa me izpustil, in spet sem bila v resničnem svetu. V omari z metlami in čistili.
_______________________
Evo to je to! Še enkrat se zahvaljujem No Name za pomoč! In ja upam, da bo dobilo vsaj 10 komentarjev. No lepo se imejte Adiossss.