Hej vsi!:wave::blush:Kako ste? Po 10000000 letih novi del:grinning:, upam da vam bo všeč!:heartpulse::sparkling_heart:







Sestrični sta si me podrobno ogledovali. Počutila sem se, kot da sem pod rentgenom, ki preučuje vsak delček mojega telesa in se odloča, kam se bom kot celota zapisala v Annini ter Stellini glavi. Čez čas je spregovorila rjavolasa sestrična: "No, emmmm, zdravo, emm, to je Anne in jaz sem Stella. Ti si pa Luna, kajne?"
Njen glas je bil nežen in sramežljiv, vendar hkrati močen. Ne vem, kako bi ga z besedami opisala. Lep glas pač. "Ja," sem odgovorila in začutila, kako sem zardela. Nobena od naju ni vedela, kako nadaljevati pogovor. Čez minuto tišine je spregovorila Stella: "No, em, Luna, ali imaš hobije? Stella piše in bere, jaz slikam... Kaj pa ti?" Čakaj malo... To so moji hobiji! to delam vsako jutro! Dejansko nas zanimajo podobne stvari! Kul! "Tudi jaz slikam, berem in pišem. In..." takrat sem se odločila. Povedala jima bom, pa naj stane, kar hoče. Druge možnosti tako ali tako ni, "in sprehajam se z mojo lisičko Scarlett. Vsako jutro. Nihče drug ne ve tega in-" "KAAAAAAAAAJ???!!!! LISICO IMAŠ??????" se je razburila Stella, "Ššššš, tišje. Ja, lisičko imam. Počakaj trenutek. Scarlett, pridi ven, vse je okej," sem poklicala lisičko. Takoj je prišla k meni, "Oooooooo, kako je luuuuuuuštna!" sta se raznežili. Kmalu so se privadile druga drugi in sestrični sta mi obljubili, da nikomur ne bosta povedali zanjo. Vesela sem bila, da smo postajale prijateljice. Vse se je poboljšalo in v tistem trenutku sem imela vse, kar sem si želela. Družino, ki me je imela rada (ne me narobe razumeti; moji starši so super in me imajo radi, ampak mislila sem nekoga moje starosti) in prijatelje.
Izvedela sem, da je Anne le eno leto starejša od mene, torej 15 let, Stella pa je od mene mlajša za eno leto, torej smo si bile s starostjo vse bribližno na istem. "No, a gremo kar v dnevno sobo? Predstavili te bova najinima bratoma!" me je povabila Anne. "Hmmmm... Veš, moja brata, no, hja, bom kar iskrena: ne marata me, zato bi se znalo zgoditi, da vajina brata o meni vesta neprijetne in neresnične stvari. Pa ne povejta glede Scarlett niti vajinima bratoma, vsaj ne še," sem rekla in razumeli sta.
Imele (oziroma jaz sem imela) srečo, saj sta MOJA brata še spala NJUNA brata pa sta že bila budna. Predstavili sta me in bila sta zelo prijazna. Videz pa so si lepo razporedili, haha. To pravim namreč, ker je bil en brat na las podoben Anne (če ne štejemo dolžine las in še nekaj drugih podrobnosti), drugi pa je prav tako izgledal kot da bi gledal Stello na malo popačeni sliki. Predlagala sta, da gremo na krajši sprehod in vse smo bile za.
Imeli smo se super. Fanta sta bila prava šaljivca, komaj smo se do konca nasmejali, že je sledil nov vic. Tako smo se smejali, da sploh nismo opazili, da smo v gozdu. Kar naenkrat je postalo zelo temno, saj so drevesa zakrivala sonce. Mi pa smo se še vedno režali in režali. Do nekega trenutka tišine. Čeprav je bil samo trenutek, je to popolnoma spremenilo vzdušje. Nenadoma sem začutila, da nam nekdo sledi. Nekdo... ali nekaj. "Pssst," sem jih utišala, "nekaj slišim..." Vzdušje je postalo srhljivo, temačno. Postavili smo se v tesno gručo, kakor, da bi bili tako varnejši. Zaslišali smo šum. In še eden. In še enega. V glavi mi je odzvanjalo: *i*Kriči, zbeži, reši se, teči cik cak...*i* Strah me je bilo. Vse nas je bilo strah. Nato je Anne zakričala.












No, to je zaenkrat vse. Ily, adijo!:sparkling_heart::kissing_heart: