“Kaj pa ti tukaj?” je vprašal začudeno, ko me je prepoznal.
Postala sem še bolj razočarana. Sploh se ni spomnil, da pridem. “Uhm, očitno sem prišla k družini na počitnice,” sem malce razdraženo odgovorila.
“Kaj? Oh, mislil sem, da prideš jutri, “ je zmedeno dejal, nato pa nadaljeval: “Kakorkoli, oprosti. Lepo te je spet videti. “ V trenutku sem mu oprostila, čeprav mi tega ne bi bilo treba.
“Saj je v redu. In hvala, “ sem rekla.
Nato sva se pogovarjala o različnih temah, ampak je pogovor večinoma nanašal na šolo. Morala sem si priznati, da se je bilo fino pogovarjati z njim. Mislim, nikoli se nisem marala pogovarjati s fanti. Zmeraj mi je postalo neprijetno in nisem vedela kaj reči. Tokrat pa je bilo drugače.
“Veš...nekaj ti želim povedati, “ je začel, jaz pa sem ga presenečeno pogledala ter mu namignila naj nadaljuje. Zelo me je zanimalo, kaj ima za povedati.


“O, tukaj si! Pridi, Claire, nekoga ti imam za predstaviti!” je kar naenkrat prišla Anne ter me zvlekla od gugalnice.
“Kaj si ti normalna!?” sem zakričala, ko me je končno spustila na dvorišču. Res sem želela vedeti, kaj mi je hotel povedati. Čeprav sigurno nič pomembnega.
“Seveda sem, “ se je zasmejala. Nato je pokazala na nekega fanta, ki je stal pri avtu ter nama mahal – no, bolj njej, kot meni. Izbuljila sem oči. Bil je res lep - mogoče bi mu dala oceno 9 za videz. Imel je čokoladno rjave lase ter prav tako rjave oči.
“To je moj fant Thomaso, “ je rekla, mene pa je danes že vsaj stotič šok.
“O, to je super.” sem rekla ter se nasmehnila, čeprav sem globoko v sebi čutila malce ljubosumja.
Nisem želela biti niti malce ljubosumna, saj sem sestri to privoščila, ker je super oseba in si to zasluži. Mislim, saj je samo lep fant in takih je še veliko, tako da si lahko katerega drugega moje srce izbere.

“Boš ostal?” ga je vprašala, on pa je prikimal. Oh, super. Zavzdihnila sem ter ga pozdravila. Upala sem samo, da se bo ta “zabava” čim prej končala.
Odpravili smo se v dnevno sobo, kjer je Anne veselo predstavljala svojega fanta. Vse so ga lepo sprejele, celo mama. Resno sem se začela spraševati, ali so Thomasovi starši kakšni ugledni bogataši ali vplivni ljudje. Mogoče pa oboje.



Naslednja ura je bila predvsem zame zelo mučna. Ljudje so plesali kot ponoreli, babica se je pogovarjala z nekimi gospemi, Anne in njen fant pa sta se pogovarjala ter smejala, ostalih pa nisem nikjer opazila. Jaz pa sem se dolgočasila.



Je lahko sploh še slabše?

----
Upam, da vam je všeč. Kmalu se bo začela zgodba zapletati : )