1. DEL-SKRIVNOST
Lepo pomladno popoldne je in na drevju je začelo poganjati zelenje. Izza grmovja zaplaputa prelep rumen metulj, ki nežno plahuta s krili in leti skozi lahen veterc. Zaplapula naprej, dokler ne izgine iz obzorja. Iz bližine se zasliši vpitje in kmalu na travnik pritečeta dve deklici…

Prva deklica je bila srednje velika in suha z dolgimi oranžkastimi lasmi, ki so ji segali do pasu. V roki je nosila rožo, ki ji je v dlani cvetela. Za njo je tekla za ped večja deklica, prav tako suha, a z rjavimi, do ram dolgimi lasmi.
“Lily, takoj izpusti to! Ti izmeček, coprnica! Mama ti je prepovedala delati te trike!” je zavpilo nanjo večje dekle. Deklica z imenom Lily jo je skrivnostno pogledalo, a za njene besede si ni zmenila. "Ne sitnari Tunka. Si že kdaj videla kaj takega? Tako skrivnostnega? Čarobnega?" Tunka, oziroma s pravim imenom Petunija je kriknila "Ti svetovni idijot, ti presneta otročad, še vedno verjameš v čarovnijo?". Lily je že odprla usta, da bi ugovarjala, pa se je izza bližnjega drevesa na spregled pojavil mlad fantič. Suh in normalne velikosti, ter z mastnimi črnimi lasmi, kljukastim nosom in nečloveško rumeno obarvano koži. “Vem kdo si ti! Ti si Robaus Raws z Jelovškove ulice!” je zakrakala Petunija. A fant se ni zmenil zanjo. S tal je pobral list, najbrž še iz prejšnje jeseni. In ga po zraku poslal Lily. To ni bil met, to je bila….ČAROVNIJA! Fant se ji je nasmehnil in tudi na Lilynem obrazu se ja narisal veder nasmešek. Petunija je pogledovala od enega in do drugega, nato pa je planila v ihtav jok in pobegnila.

Lily in Robaus, sta se brez besed sprehajala ob reki in se usedla na travo, ki je bila še vedno malce rosna. Robaus je tiho spregovoril: "Opazoval sem te. Čarovnica si, tako kot jaz." Lily je strmela vanj in ko je počasi dojela kaj ji je rekel je zopet spregovoril: “Si opazila kaj lahko delaš? Delaš stvari, o katerih se tvoji sestri ne sanja. V sebi nosiš vsaj eno kapljo čarovniške krvi, ki pa je tvoja bunkeljska sestra ne premore.” Lily ni vedela kaj pomeni izraz bunkelj, a če na otip se ji je zdela ta beseda zmerljivka: "Ti ušivi pesjan, kako pa govoriš z mojo sestro?" Robaus se je le nasmehnil in jo na lahno poškropil z vodo. “Bunkeljni so ljudje, ki ne znajo uporabljati magije. Tudi tvoji starši so bunkeljni, v tvoji družini se je le tebi se je nasmehnila ta sreča.” Lily se je pomirila in vprašala: "Kaj pa tvoji starši, so tudi oni čarovniki?" Robaus ji je namenil nasmešek “Moja mama je čarovnica, tudi njeni starši in stari starši so bili. Oče je bunkelj in nima čarovniških prednikov.” Naredil je krajši premolk, nato pa je nadaljeval. "Vse okoli, po celem svetu živijo čarovniki. Seveda si želijo ostati neodkriti bunkeljnem. Vsi mladi angleški čarovniki gredo ob svojem enajstem letu na Bradavičarko, akademijo za čarovnike in čarovnice. Tam se naučijo kako čarati, predvsem pa kako magijo nadzorovati. Za sprejem na to šolo boš dobila pismo, po vsej verjetnosti pa bo k tebi prišel tudi čarovnik, da ti bo vse obrazložil, saj nimaš čarovniških prednikov. Komaj čakam, da bom tam. Upam, da bova v enakih domovih… Obstajajo namreč 4: Spolzgad, Pihpuff, Drznvraan in Gryfondom. Vsi se imenujejo po enem izmed ustanoviteljev Bradavičarke. Jaz bom šel najverjetneje v Splozgad, tam je bila tudi vsa moja družina…" Zajel je sapo in nadaljeval. “Upam, da boš tudi ti prišla v Spolzgad.” Lily se je zdel ta črnolasi Robaus prijetna družba, zato si je želela izvedeti še več. "Hmmm…" je dejala zamišljeno. “Koliko časa pa traja šolanje? Kateri predmeti so na voljo? Kaj lahko postaneš po šolanju?” Robaus, ki je bil z mislimi zdaj nekje drugje se je zdrznil in vprašal. " Emm, lahko ponoviš?"


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tako, to bo za 1. vse, upam, da vam je všeč. Vesela bom vseh komentarjev in :heart:!
Princess:gem: