Zdarvo!
Odločila sem se, da bom v pisalnici začela pisati novo zgodbo o punci Luan. Upam, da vam bo zgodba všeč. Ne bo popolna ker je to moja prva. :)

Bile so poletne počitnice, ko je bila Luan z svojo najboljšo prijateljico Anne zunaj. Pogovarjali sta se vse mogoče stvari. Od šole do živali, od hrane do družine. Odločili sta se, da gresta v gozd. Gozd je bil temačen z iglavci, visokimi več kot 20 metrov.
Hodili sta, ko je Anne nenadoma zaslišala šumenje, ki je prihajalo iz grma. Počasi sta šli proti grmu in previdno pogledali. Iz za majhnega grama je stekel zajec rjave barve. Spogledali sta se in se odpravili naprej. Luan je karnaenkrat zazvonil telefon. Hitro ga je vzela iz žepa in se oglasila: "Halo, Luan pri telefonu. Kdo je?" oseba, ki jo je klicala je bila njena mama, ki jo je zanimalo kako je. Hodili sta po gozdu in Luan se je pogovarjala z mamo po telefonu. In karnaenkrat...BUM! Luan je bila v tri metre globoki luknji. "Luan, si dobro?" je kričala zaskrbljena Anne. Ta ji je odgovorila, da jo boli noga in misli, da si jo je zlomila. Anne je zaskrbljeno razmišljala, kaj naj stori, saj se v takšni situaciji še nikoli ni znašla.
Nekaj časa je razmišljala, ko se je spomnila da lhko po telefonu pokliče pomoč. Segla je v žep, a ta je bil prazen.

Zgodba se nadajluje.
Upam da ti je všeč,
#Stefi2