Povabil jo je v prvo nadstropje in ji razkazal njeno sobo, bila je bela in zavrtelo se ji je, po dolgi temi, ki ji je žgala oči se je znašla v prostoru, ki se je svetil od beline. Zašepala je a ujel jo je in stisnil k sebi. Zardela je in na njeni prav tako beli polti zdaj s pridihom rožnate se je izrisal nasmešek, za razliko od Willa je ona imela snežno bele lase, bila je majhna in suhljata. "Hvala." je izdavila v zadregi a kljub temu se je hihitala.
"Ni zakaj." ji je odgovoril. "Vidiš, tu boš spala." pogledal je, a ona je le strmela vanj, bila je vsa rdeča. "No, jaz grem spat." je rekel in odšel po hrastovih stopnicah navzdol. Gledala je za njim in v mislih so se ji prikazale njune sklenjene roke. Zavzdihnila je. Počutila se je ujeto, a bila je srečna ujetnica. Ulegla se je v posteljo in zaspala. Zakričala je: " Mami! " ležala je v travi, pred njo pa so stale črne postave. Ena izmed njih je držala bledo žensko, ki je kričala. Myja je pogledala nazaj, za njo se je rastezal globok črn prepad, ko se je obrnila jo je črna dlan prijela za roko in jo porinila v prepad ... Telo so ji preplavili mravljinci, odprla je oči in pred sabo zagledala Willa.
"Kaj se je zgodilo? jo je vprašal. Gledal jo je, bil je zaspan, a vseeno se ji je prijazno nasmehnil. Pogled mu je vrnila in rekla: " Sanjala sem, to je vse." prijel jo je za roko in zaprl oči: " Zaspi, prosim. " pogledala ga je in roko izvila iz njegovega prijema.
"Prav." je rekla se pokrila in zatisnila oči, potiho je zajokal. Slišal jo je, a jo je pustil pri miru.
"Lahko noč." ji je zaželel in odšel, slišala je škripajoče zvoke stopnic.
Myja je hodila po stopnicah navzdol in si na koncu pomela oči.
"Dobro jutro." mu je zaspano zaželela. Nihče se ni oglasil. "Will!" ga je poklicala, a spet nič. "Will!" je zahlipala v strahu, da se mu je kaj slabega zgodilo.