Pisalnica
Povabil jo je v prvo nadstropje in ji razkazal njeno sobo, bila je bela in zavrtelo se ji je, po dolgi temi, ki ji je žgala oči se je znašla v prostoru, ki se je svetil od beline. Zašepala je a ujel jo je in stisnil k sebi. Zardela je in na njeni prav tako beli polti zdaj s pridihom rožnate se je izrisal nasmešek, za razliko od Willa je ona imela snežno bele lase, bila je majhna in suhljata. "Hvala." je izdavila v zadregi a kljub temu se je hihitala.
"Ni zakaj." ji je odgovoril. "Vidiš, tu boš spala." pogledal je, a ona je le strmela vanj, bila je vsa rdeča. "No, jaz grem spat." je rekel in odšel po hrastovih stopnicah navzdol. Gledala je za njim in v mislih so se ji prikazale njune sklenjene roke. Zavzdihnila je. Počutila se je ujeto, a bila je srečna ujetnica. Ulegla se je v posteljo in zaspala. Zakričala je: " Mami! " ležala je v travi, pred njo pa so stale črne postave. Ena izmed njih je držala bledo žensko, ki je kričala. Myja je pogledala nazaj, za njo se je rastezal globok črn prepad, ko se je obrnila jo je črna dlan prijela za roko in jo porinila v prepad ... Telo so ji preplavili mravljinci, odprla je oči in pred sabo zagledala Willa.
"Kaj se je zgodilo? jo je vprašal. Gledal jo je, bil je zaspan, a vseeno se ji je prijazno nasmehnil. Pogled mu je vrnila in rekla: " Sanjala sem, to je vse." prijel jo je za roko in zaprl oči: " Zaspi, prosim. " pogledala ga je in roko izvila iz njegovega prijema.
"Prav." je rekla se pokrila in zatisnila oči, potiho je zajokal. Slišal jo je, a jo je pustil pri miru.
"Lahko noč." ji je zaželel in odšel, slišala je škripajoče zvoke stopnic.
Myja je hodila po stopnicah navzdol in si na koncu pomela oči.
"Dobro jutro." mu je zaspano zaželela. Nihče se ni oglasil. "Will!" ga je poklicala, a spet nič. "Will!" je zahlipala v strahu, da se mu je kaj slabega zgodilo.
"Ni zakaj." ji je odgovoril. "Vidiš, tu boš spala." pogledal je, a ona je le strmela vanj, bila je vsa rdeča. "No, jaz grem spat." je rekel in odšel po hrastovih stopnicah navzdol. Gledala je za njim in v mislih so se ji prikazale njune sklenjene roke. Zavzdihnila je. Počutila se je ujeto, a bila je srečna ujetnica. Ulegla se je v posteljo in zaspala. Zakričala je: " Mami! " ležala je v travi, pred njo pa so stale črne postave. Ena izmed njih je držala bledo žensko, ki je kričala. Myja je pogledala nazaj, za njo se je rastezal globok črn prepad, ko se je obrnila jo je črna dlan prijela za roko in jo porinila v prepad ... Telo so ji preplavili mravljinci, odprla je oči in pred sabo zagledala Willa.
"Kaj se je zgodilo? jo je vprašal. Gledal jo je, bil je zaspan, a vseeno se ji je prijazno nasmehnil. Pogled mu je vrnila in rekla: " Sanjala sem, to je vse." prijel jo je za roko in zaprl oči: " Zaspi, prosim. " pogledala ga je in roko izvila iz njegovega prijema.
"Prav." je rekla se pokrila in zatisnila oči, potiho je zajokal. Slišal jo je, a jo je pustil pri miru.
"Lahko noč." ji je zaželel in odšel, slišala je škripajoče zvoke stopnic.
Myja je hodila po stopnicah navzdol in si na koncu pomela oči.
"Dobro jutro." mu je zaspano zaželela. Nihče se ni oglasil. "Will!" ga je poklicala, a spet nič. "Will!" je zahlipala v strahu, da se mu je kaj slabega zgodilo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba se obeta :grinning: Komaj čakam nadanjevanje. Morda že veš kdaj bo?
2
.png "Druščina 6")
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
