Učilnica za slovenščino je tako velika kakor park. Zakaj delajo takšne učilnice če pa samo sediš v njih… »Tukaj sedi.« Noah mi pomigne na desno zraven njega. Prisedem. Učiteljica privihra v razred. Njeno dolgo krilo plapola za njo. Lase je imela spete v figo in na njenem obrazu so sedela očala. S palico v roki udari ob tablo. »Pozdravljeni!« Sošolci se vstanejo in jo pozdravijo. Z rahlo zamudo se skobacam z stola a ničesar ne rečem. Učiteljica me strogo pogleda. »Ti si nova kajne?« Prikimam. »Dobro! V učilnici se učitelja vedno pozdravi. Za naslednjič da veš!« Noah poseže v pogovor. »Učiteljica! Ona ne more govoriti, ker je nema!« Učiteljica se popraska po glavi. »Saj res… Se opravičujem… Potem pa se kar vstani!« Nameni mi prijazen nasmešek. »Sedite!« Sedem nazaj na stol. {hvala!}
»Kadar koli!« Noah mi pomežikne. Nasmehnem se mu. »Tako kot sem že prejšnjo uro povedala bomo ta teden povedali pare za plakat. Ker imamo novo sošolko sem na hitro pare pomešala… Želim da bo za začetek z eno naših najboljših učenk, da bo videla naš sistem… V redu Eva? Vidve bosta predstavljali skupaj enega pesnika!« Eva se vstane in takoj začne protestirati »Ne! Z njo nikoli ne bom v paru! Ta mrha! Vse bom morala delati sama! Še predstavljala bom sama!« Učiteljica prikima. »Ker je nema ima takšen status! Obe bosta delali!« Učiteljica me strogo pogleda nato pa se nasmehne. Kar zmrazi me. »Sožalje!« Mi šepne Noah za uho. Z glavo padem na šolsko mizo. Zaprem oči. Čelo me je bolelo, a kaj hočeš. Po pouku Eva stopi do mene. »Kam greš?« Reče z vzvišenim glasom. Hitro vzamem svoj zvezek in napišem. {domov?}
»Ne! K meni domov greva delati plakat! Veš kje je Nova ulica?« Prikimam. {kakšno uro hoje stran…} Eva prikima. »Tam sem jaz! Bela hiša pred hišo je bazen… Toliko da veš! Dam ti pol ure da prideš k meni domov. Drugače povem učiteljici da nisi prišla in sem morala delati sama!« Se nasmehne. {A ti ne boš hodila?} Odkima. »Po mene je prišel oče!«
{Potem pa še mene naj odpelje k tebi domov!} Z roko se popraska ob brado. »Ne… Ta avto ni za takšne ljudi kot si ti! Čez pol ure pri meni doma!« Pomaha mi in steče ven. Kaj bom pa sedaj? V tridesetih minutah ne bom prišla niti do železniške postaje. Nimam prevoza… Niti denarja nimam za taxsi ali avtobus! Verjetno bom morala teči… Glavo sklonim navzdol in zaprem oči. Zakaj?! »Evelyn?« Pogledam navzgor in vidim Briana. V zvezek hitro nakracam besede. {ja? Kaj je?}
»Ne greš domov?«
{nameravala sem in potem je prišla tvoja tečna punca ter mi rekla, da greva k njej domov delati plakat!}
»In kje je Eva?«
{Šla je domov! No njen oče jo je odpeljal…}
»Tebe ni vzela?« Odkimam. »Kakšna trapa! Pridi!«
{Kam?}
»Jaz te bom peljal k njej!« Začudeno ga pogledam. {Ti imaš avto?}
»In izpit!« Se zareži. Še bolj začudeno ga pogledam. {Ali nisi 16?} Odkima. »18 sem. Eno leto pozneje sem šel v šolo… Lahko bi rekel kar dve!« Zavzdihnem. Ni mi jasno kako ampak rešil me je! Z Brianom se odpraviva do avtomobila.


Hej!
To bo to za danes! Upam da vam je bilo všeč! Če je lajkajte, komentirajte in se naročite name!
Samo tole vas še prosim da pogledate: https://www.pil.si/smetisnica/objava/kuj-neke-sam-pls
Če ste že lajkali in komentirali: HVALAAA LYSM!!!
Če pa še ne: HVALA ČE BOSTE!!! LYSM
RTM!
Lp, Bad girl!