Živijo! Sem Melona in vem da je čudno ime ampak tako mi je dala moja mami ime. Torej ja zgodba bo govorila o mojem božiču, ki bo v hipu tu!
''Lolčiii!!'' Pokličem mlajšo sestro Lolo.
''Ja?'' Priteče v sobo.
''Imam idejo! Greva naredit čokoladne razpokancke! Prvič zgledajo njamsi drugič za šolo jih potrebujem narediti.''
'' Jap! Samo roke si grem umiti!'' In odskaklja.
Nenadoma zaslišim vibriranje telefona, ki je bil pod mojimi kupi zvezkov, ker imamo na dan zelo veliko konferenc. Kliče me moja sestrična Lina. Javim se.
LINA: Ojla!!! Kako si kej?
JAZ: Hojjjj! Vredu sem!! Pa ti?
LINA: Tudi! Ej prej me je mama (najina mama oz. babi ampak midve kliceva mama) pač vprašala če bi midve iz 24 na 25 prespale. Jaz sem bila takoj za! A si za?
JAZ: OMG!!!! Jaaaaaaa! Itak da sem! Samo še starše vprašava oki?
LINA: Seveda! Zelo upam da nama bodo dovolili!
JAZ: Ja js tut! Torej zdaj pa grem z Loliko peči nalogo za tja a ves?
LINA: Oh, ja tudi jaz jo imam! No lepo pecta! Se slisva! Bay Bay!
JAZ: Oki! Hvala. Pa, pa!
V tem trenutku sem takoj šla vprašat mami če lahko prespiva in saj ne moreš verjeti...DOVOLILA JE! Nato dol priteče Lola in kmalu se odpraviva peči razpokancke. Bilo je tokk zabavno. Nato, ko so bili pečeni sem slikala pa poslala pod dodeljene naloge. In kmalu je bila večerja time. Kot vedno jem za večerjo toast oz. topli sendvič. Mmmmm... Njams! Potlej sva z Lolo še gledale na tv-ju Harry Potter in svetinje smrti 1.part in itak mora biti že konec! Aja torek je bil. Nato grem v svojo sobo še pogledat če je učitelca že odgovorila ampak je Lina odgovorila.
LINA: OJLA! OPROSTI AMPAK MOJI STARŠI...ŽAL NE DOVOLIJO...
V tem trenutku sem začela biti zelo žalostna. Ampak še eno sporočilo pride.
LINA: HAHAHA! HECALA SEM SE! DOVOLIJOOOO!!!!!!!
JAZ: OMG!!!!!! RESNO!!! JS SEM TOKKK VESELA.
Yasyy dovolil so ji! Že spet sem stekla dol in povedala mami. Poli sem se mogla zrihtat in še mal sem šla gledat TikTok pa še kej na snep pokukat če je kakšna sošolka mi kej napisala. No kmalu sem postala zeloooo zaspana in se odpravila spat.
Hahaahaha!! Nisi dobila darill!!! Tvoj božič je smolaaa na kvadrat! Hahaahh! Ti si smolka, ti si smolka, ti si smolka!!!!!
Zbudim se. Oh, že spet te more! Nato zaslišim škripanje na hodniku. Ritensko sem se približala do vrat in jih zeloooo počasi odprla. Hitro stopim ven in vidim Lolo, ki vleče škatle na kup.
''LOLA! Kaj pa počneš ob 1. zjutraj?'' Jezno zasepetam.
''Aumm...želim videti božička!'' Odvrne.
''Oh, Lola! Božiček še ne nosi ob sredah! Pojdi spat! Če ne boš mami povedana!''
''Če pa ne morem spat! Tako si želim videti božička!''
''Ga boš v četrtek če bo.''
(odlomek)