Ojla!
_________
Meta je prebrala pismo in se zgrozila. Ni vedela, da se bo Vesna spustila tako nizko. Vzela je skiro in se odpeljala do bolnice. Tam je vprašala za sobo do Lana in se napotila proti njej. Pri vratih se je ustavila, ker je slišala znane glasove.
»Kaj želiš od mene in od Mete? Nič ti nisva naredila!« je rekel Lan.
»Želim se pogovoriti s teboj,« je dodala Vesna.
Meta je prepoznala njen glas in glavi razmišljala. Kako je Vesna prišla do Lana? Ali sta zaljubljena? Me Lan vara? Naprej je poslušala pogovor.
»Veš Lan, jaz z močjo narave in ti z ledom bi bila nepremagljiva! Kaj bi pa ti z tisto tvojo Meto? Ona je navadna smrtnica!« je zlobno dodala Vesna.
»Ne, ni! Ona ima moč ognja, si pozabila? Si res tako pozabljiva?« je rekel Lan.
Vesna je le grdo pogledala stran ter rekla: »Verjemi, z menoj bi bolj užival, kot zdaj z njo! Bil bi eno!«
»Jaz sem super z Meto in nisem zaljubljen vate!« je nestrpno dodal Lan.
»Aha, Meta te je začarala, prava čarovnica je!« je grdo in samovšečno rekla Vesna.
Dodala je še: »Kje pa je zdaj tvoja punčka? Ni prišla k tebi?«
Lan je utihnil.
Meta je stopila v sobo in se spremenila v vilo. Napadla jo je z ognjenim obročem, ona pa je njo nazaj z trni. Meta se ni vdala in jo je spet napadla, a tokrat z požarom, ki napade le tistega, na katerega misli Meta v glavi. Vesna je zbežala in se zdrla: »Ni še konec!«
___________________
Lp :kissing_heart: