Hej!
-
Meta se je celo pot domov jokala, ko pa je prišla pred hišo, sta njo in mamo čakala Vesna in njen oče. Ko ju je Meta pogledala, je razočarano zbežala skozi dolgo ulico, v temačen gozd. Tam je srečala staro gospo, podobna je bila čarovnici. Pozdravila je Meto. Nato ji je rekla: »Ti si Meta, kajne? Dobro sem ti zagodla življenje! Imaš pa res ogromno problemov! In ugani kaj? Za vse sem kriva prav jaz! Meta, dobro me poznaš!«
»Nič slabega nisem naredila, zakaj si mi to storila? Ne poznam te!« ji je odgovorila.
»Oh, ne poznaš svoje babice? Sramota!« je jezno dodala gospa.
»Babica Lilija? To si ti? Spremenila si se! Nimam več stikov z očetovo družino! Če še ne veš se je tvoj sin ločil z mojo mamo!« je presenečeno in glasno rekla Meta.
»Ja, to sem jaz. Ampak ne kliči me babica Lilija, ker zdaj sem čarovnica Uršula! A res? Ločila sta se? Logično, saj moj Albert ni spadal zraven brezdomke.« je samovšečno dejala čarovnica.
»Moja mama ni brezdomka in nikoli ni bila! Imela je stanovanje! Tudi stanovanje je hiša. Itak pa, ti nisem uničila življenja, zakaj moraš ti mojega?!« je z zelo jeznim glasom rekla Meta.
»Za nas, bogataše je stanovanje nula, dom so le hiša, hotel, vila in apartma, če je seveda tvoj. Nisi mi uničila življenja? Ne laži se, Meta! Dobro te poznam, boljše kot ti mene! Nikoli mi nisi pomagala tudi, ko sem odšla v bolnico pred 4 leti se nisi spremenila! Nisi me nikoli obiskala!« je dejala gospa.
»Moja sestri te tudi nista obiskovale! Pisali sta ti sporočila, meni pa je tvoj sin vzel telefon!« je rekla Meta.
»Sami izgovori! Čaka te še slabše življenje, Meta! Pripravi se! Sledim ti že celo leto, odkar ste se preselili sem!« je skrivnostno zinila Uršula.
-
Lp:kissing_heart: