Nekoč je živel zajček, po imenu Modri. Modri je bil zaradi svoje pameti. Bil je snežni decemberski dan in Modri se je odločil, da bo napisal pismno Božičku. Ni vedel kaj naj napiše in se hitro spomni, da lahko pogleda v knjigo želja, kamor je pisal svoje želje. V knjigi je bil nalepljen velik, lep nahrbtnik, ki ga je zajček izrezal iz reklame. Ampak sedaj se je zajček znašel v veliki težavi. Ni vedel kakšne barvo nahrbtnika naj izbere, saj zelenega lahko izgubi v travi, rumenega v kupu marjetic, belega v v zasneženem mestecu. Zdaj se je odločil in napisal: DRAGI BOŽIČEK! ŽELIM SI VELIK, LEP MODER NAHRBTNIK. Z LJUBEZNIJO, MODRI ZAJČEK
Nato je napočil božični večer, zajček je pojdel svojo božično večirijo in odšel pogledat svoje božične kasete, ki jih je snemal, ko je bil še majhen. Na enih izmed posnetkov je Modri zajček padeL v reko in bum, Modri je nato padel z fotelja. Božiček mu bo prinesel modri nahrbtnik, a on ga bo lahko izgubil v reki. Bilo je namreč prepozno, da bi Božičku napisal za drugo barvo nahrbtnika. Modri je bil zelo osamljen. Odšel je ves potrt v posteljo in zaspal. Sanjal je o Božičku kako s svojimi jeleni leta po zraku. Naslednje jutro se je zbudil in pod njegovo veliko, božično jelko je zagledal ogromen, božični paket. Odprl ga je in v njem je bilo korenje, ki ga ni naročil in velik, lep, moder nahrbtnik. Bil je vesel, hkrati pa tudi žalosten darila. Nahrbtnik se mu je zdel nekako težek. Pogledal je v njega in v njem so bile barve. Prva ni vedel čemu bodo te barve služile, nato pa mu je seveda prišlo na pamet. Zdaj si bo lahko Modri na svoj moder nahrbtnik narisal sonce in travo in to z različnimi barvami. Bil je zelo vesel...A nato nekdo potrka na vrata. Modri odgovori, Kdo je? SE NADALJUJE