"Ne, mami prosim!" sem moledovala.
Bila je sreda in ob sredah sem imela verouk. Verouk sem sovražila iz dna srca. Seveda so bili vsak dan prepiri o tem ali bom šla. Vedno sem navijala zato da ne grem, a starši so vztrajali pri tem da mora hodit (še zdaj vztrajajo).
" Šla boš, in pika konec" je določila mama. "In pojdi s skirojem, če bo slučajno dež, da te bomo prišli iskat. Kolesa ne bomo mogli dati v avto."
"No prav..." sem zagrenjeno rekla.
"Ne pozabi čelade!"
"Mami!"
"Varnost je na prvem mestu! Pazi se me če te vidim brez čelade."
Čelada na skiroju?! Mami mi vedno teži s tem ampak moji sošolci se vozijo na skiroji brez čelade, ker ni obvezna. Meni pa mami teži!
V nahrbtnik sem vrgla peresnico, zvezek in učbenik za verouk in odšla do lope. Auuuuu! Udarila sem se v kljuko. Vzela sme skiro in čelado. Čelado sem si nataknil na glavo in odšla z dvorišča. Ko sem bila za vogalom, sem si snela čelado in jo spravila v nahrbtnik. Ta je bil na srečo dovolj velik.

Hej! Zelo prekratko. Ampak zdja grem na sneg! Itka da bo danes prišel še en del...