PisalnicaNamišljena
10
YVONNE
"Sezuj si čevlje preden vstopiš," povem Grace, preden stopi v naše stanovanje.
"Okej. So tvoji starši doma?" me vpraša, medtem ko si odvezuje vezalke na nizkih temno modrih All Star supergah. Obožujem te čevlje, a jih imam raje v svetlo roza barvi.
Z Grace sem se spoprijateljila ob začetku tega leta, ko sem jo spoznala v kavarni, kamor prihaja vsak teden, da se uči.
Usedla sem se za mizo ob desnem oknu, kot ponavadi in ona je prisedla k meni. Jaz sem si naročila belo kavo, ona pa nič. Natakarica ni povprašala po njenem naročilu, zato sem ji na koncu jaz naročila belo kavo, ki je, kot je sama povedala, tudi njena najljubša. Ni se ponudila, da bi plačala, zato sem nalogo prevzela jaz, v upanju, da sem naredila dober prvi vtis. Od takrat naprej, je bila to najina navada.
Sošolci me ne marajo preveč, saj govorijo, da sem čudaška. Ko sem jih vprašala, zakaj tako mislijo, mi niso znali razložiti. To se mi zdi nadvse neumno in nezrelo. Zakaj nekoga ne bi maral, pa sploh nimaš razloga za to?
Razen nje, nimam prijateljev. Imela sem le eno prijateljico, Shirley, a...O njej ne maram govoriti. No, pa vseeno bom. Vem, kakšen občutek je, ko te nekdo pusti brez odgovorov.
Ona je...Imela je prometno nesrečo. Preživela je. A bi bilo bolje, če ne bi. Poškodbe možganov so tako hude, da se ne spomni ničesar. Niti same sebe. Ves čas je v bolnišnici, priključena na razne naprave in cevi. Od takrat sem jo videla le enkrat. Bila je prazna. To sploh ni bila več Shirley. Bilo je njeno telo, ki je živelo, ko je njena duša že umrla. Ob pogledu na njen odsoten pogled, sem zajokala. To ni ona, sem šepetala. Takrat so njeni starši prepovedali vse obiske. Od takrat je nisem več videla.
Pred njo, nisem imela nič. Z njo, sem imela vse. Po njej, sem imela še manj, kot pred njo.
Z Grace, pa sem vse pridobila nazaj. Pomagala mi je iz vsake zagate. Zdi se, kot bi bili ustvarjeni druga za drugo. Vedno ve, kaj reči in včasih je tako, kot da mi bere misli.
Z njo sem jokala, z njo sem se smejala, z njo sem opravljala. To je stvar na meni, ki mi ni všeč. Opravljanje je grdo, še posebaj, če veš, da o tebi opravljajo vsak dan. Občutek ni najbolj prijeten.
Danes sem Grace povabila k meni domov. Prej sva se družili le v kavarni ali pa sva hodili po centru mesta. Vsi so me postrani gledali, a ob njej sem se počutila varno. Vedela sem, da me ne bo nikoli izdala.
Iz žepa potegnem šop ključev, ki jih imam pripete na bel trak z zelenimi napisi različnih sponzorjev nekega športnega dogodka. Trak mi ni všeč, sploh ne, a je edini, ki ga imam.
Poiščem ključ z nalepko s srčkom in ga vtaknem v ključavnico. Zavrtim ga v desno in slišim, da se vrata odklenejo.
"Ojla!" glasno pozdravim.
"Hej, Yvonne!" me pozdravi oči. Mama je verjetno še v službi.
"Tole je moja prijateljica, Grace," rečem.
"Grace? Si mi jo že omenila?" me začudeno vpraša.
"Seveda sem jo. Se ne spomniš? No, mogoče sem zanjo povedala mami, ampak saj je vseeno. Ona je moja najboljša prijateljica," pojasnim.
"Kje pa je?" vpraša in se nagne vstran, da bi jo videl.
"Grace, lahko vstopiš," rečem in ji z roko nakažem, naj vstopi. Z eno nogo stopi na predpražnik in priključi drugo. Vidim, da ji je nerodno, saj se nemirno prestopa iz ene noge na drugo. Z roko si prime pramen čokoladno rjavih las in si ga začne navijati okoli kazalca na desni roki.
"Grace!" jo pokliče moj oče.
"Oči, saj je tukaj," začudeno rečem.
G. SALLOW
Nepremično stojim tam. Gledam vstran in se čudim. Sem mar jaz neumen? Je nekaj narobe z mano? Še kar gledam in stojim v začudenju.
"Oči? Si v redu?"
Ne vem. Strah me je. Kaj se dogaja? Začnem paničariti. Ne vidno, seveda. Sprostim obrazne mišice in upam, da ne opazi mojega presenečenja.
"Ljubica, ni...nikogar ni," izustim.
Posveti se mi. Vem, kaj se dogaja. Ne vem pa še, kako naj ji to razložim. Na jok mi gre. Vem, da sem odrasel moški, a to je grozno. Saj ne bi dejansko zajokal. Le pretresen sem. Kako se je to lahko zgodilo?
"Kako ne...?" reče in pogleda v stran.
YVONNE
Kaj se dogaja z očkom? Je mar oslepel? Saj stoji tukaj. Gledam jo, dve minuti nazaj sem se pogovarjala z njo.
"Grace, reci kaj," jo spodbudim.
Grace si še kar navija pramen las okoli prsta in gleda. Obotavlja se.
"Živjo," potiho reče. Mi bo zdaj verjel?
"Slišiš?" Privzdignem obrvi.
"Ničesar ni, miška. Samo midva sva," zašepeta.
Skrbi me za očka. Se je kaj zgodilo? Nekaj ni v redu. Izgleda prestrašen in zaskrbljen.
"Oči, si v redu? Kje je mami? Jo pokličem?" zaskrbljeno vprašam.
"Yvonne. Nekaj ti moram povedati," začne.
G. SALLOW
Ne vem, kako bi oblikoval besede, da bodo zvenele prav. Z roko, pospravljeno v desni žep, se igram z kovancem.
"Ljubica, Grace ni," ji povem, na najbolj preprost način.
"Kako to misliš? Tukaj je. Stoji pred tabo!"
Precej razdražena je. Vedel sem, da sprva ne bo razumela.
"Grace ne obstaja."
Na njenem obrazu se izriše panika.
"Kako ne obstaja? Seveda obstaja. Tukaj je! Točno tukaj!" glasno reče in pokaže na mesto, kjer vidi Grace.
"Grace ni resnična," pojasnim.
"Ne. Ne, ne, ne!" histerično zakriči in z vsakim 'ne'-jem povzdigne glas. "Mora biti resnična!"
Pričakoval sem podoben odziv. Grozno mi je gledati kaj takega. Kako se ji je lahko to zgodilo? Čeprav bi po tistem s Shirley pričakoval nekaj podobnega. To je napovedala tudi šolska psihiatrinja. Yvonne gleda v tla, zmajuje z glavo, v obraz pa postaja vedno bolj rdeča. Prej ko je izvedela, bolje je zanjo. A bilo je že prepozno.
YVONNE
Kaj se dogaja? Se mi meša?! To ne more biti res. Ne, ne in ne. Grace je moja prijateljica. Ne more biti izmišljena! Ves čas je tukaj!
Pogledam proti njej. Zdaj je ni več. Vidim jo, kako koraka po ulici. Stran od mene. Zapušča me.
"Prej, ko se sprijazniš s tem, lažje ti bo," reče oči.
Ne morem se sprijazniti. Grace je bila vse. Bila je edina prava prijateljica, ki sem jo imela. Edina. To ne more biti res. Preprosto ne sme biti res. Ampak vedno bolj se zavedam. Vedno bolj spoznavam, da ima prav. Grace res ne obstaja.
Svet se mi podira. Stojim kot vkopana. Po licih mi stečejo solze. Postanem omotična, v glavi se mi zvrti in opotečem se v sobo. Sesedem se na posteljo in strmim v steno.
Ne jočem. Ne kričim. Le gledam in se sprašujem. S čim sem si to zaslužila?
Vsega je konec. Shirley me je zapustila. Grace me je zapustila. Kdo bo naslednji? Mami? Saj ne vem, kaj če je mami že mrtva? Kaj če sploh ne obstaja? Ne morem vedeti. Nikoli ne bom. Grace je bila laž. To ni res. Grace je bila privid. Kaj, če je celo moje življenje prav tako privid?
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
ojjjj
evo to je še zadnja zgodbica k jo mam (na žalost (sej mogoče še kakšno napišm)). use te so od lani, tukile mate še link do drugih dveh, upam da vm je ušeč (tbh se mi mal ne da pisat tega nagovora (?) tko da to je to)
https://pil.si/forumi/pisalnica/zadnji-vlak
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/za-obzorjem
shineyy<3
"Sezuj si čevlje preden vstopiš," povem Grace, preden stopi v naše stanovanje.
"Okej. So tvoji starši doma?" me vpraša, medtem ko si odvezuje vezalke na nizkih temno modrih All Star supergah. Obožujem te čevlje, a jih imam raje v svetlo roza barvi.
Z Grace sem se spoprijateljila ob začetku tega leta, ko sem jo spoznala v kavarni, kamor prihaja vsak teden, da se uči.
Usedla sem se za mizo ob desnem oknu, kot ponavadi in ona je prisedla k meni. Jaz sem si naročila belo kavo, ona pa nič. Natakarica ni povprašala po njenem naročilu, zato sem ji na koncu jaz naročila belo kavo, ki je, kot je sama povedala, tudi njena najljubša. Ni se ponudila, da bi plačala, zato sem nalogo prevzela jaz, v upanju, da sem naredila dober prvi vtis. Od takrat naprej, je bila to najina navada.
Sošolci me ne marajo preveč, saj govorijo, da sem čudaška. Ko sem jih vprašala, zakaj tako mislijo, mi niso znali razložiti. To se mi zdi nadvse neumno in nezrelo. Zakaj nekoga ne bi maral, pa sploh nimaš razloga za to?
Razen nje, nimam prijateljev. Imela sem le eno prijateljico, Shirley, a...O njej ne maram govoriti. No, pa vseeno bom. Vem, kakšen občutek je, ko te nekdo pusti brez odgovorov.
Ona je...Imela je prometno nesrečo. Preživela je. A bi bilo bolje, če ne bi. Poškodbe možganov so tako hude, da se ne spomni ničesar. Niti same sebe. Ves čas je v bolnišnici, priključena na razne naprave in cevi. Od takrat sem jo videla le enkrat. Bila je prazna. To sploh ni bila več Shirley. Bilo je njeno telo, ki je živelo, ko je njena duša že umrla. Ob pogledu na njen odsoten pogled, sem zajokala. To ni ona, sem šepetala. Takrat so njeni starši prepovedali vse obiske. Od takrat je nisem več videla.
Pred njo, nisem imela nič. Z njo, sem imela vse. Po njej, sem imela še manj, kot pred njo.
Z Grace, pa sem vse pridobila nazaj. Pomagala mi je iz vsake zagate. Zdi se, kot bi bili ustvarjeni druga za drugo. Vedno ve, kaj reči in včasih je tako, kot da mi bere misli.
Z njo sem jokala, z njo sem se smejala, z njo sem opravljala. To je stvar na meni, ki mi ni všeč. Opravljanje je grdo, še posebaj, če veš, da o tebi opravljajo vsak dan. Občutek ni najbolj prijeten.
Danes sem Grace povabila k meni domov. Prej sva se družili le v kavarni ali pa sva hodili po centru mesta. Vsi so me postrani gledali, a ob njej sem se počutila varno. Vedela sem, da me ne bo nikoli izdala.
Iz žepa potegnem šop ključev, ki jih imam pripete na bel trak z zelenimi napisi različnih sponzorjev nekega športnega dogodka. Trak mi ni všeč, sploh ne, a je edini, ki ga imam.
Poiščem ključ z nalepko s srčkom in ga vtaknem v ključavnico. Zavrtim ga v desno in slišim, da se vrata odklenejo.
"Ojla!" glasno pozdravim.
"Hej, Yvonne!" me pozdravi oči. Mama je verjetno še v službi.
"Tole je moja prijateljica, Grace," rečem.
"Grace? Si mi jo že omenila?" me začudeno vpraša.
"Seveda sem jo. Se ne spomniš? No, mogoče sem zanjo povedala mami, ampak saj je vseeno. Ona je moja najboljša prijateljica," pojasnim.
"Kje pa je?" vpraša in se nagne vstran, da bi jo videl.
"Grace, lahko vstopiš," rečem in ji z roko nakažem, naj vstopi. Z eno nogo stopi na predpražnik in priključi drugo. Vidim, da ji je nerodno, saj se nemirno prestopa iz ene noge na drugo. Z roko si prime pramen čokoladno rjavih las in si ga začne navijati okoli kazalca na desni roki.
"Grace!" jo pokliče moj oče.
"Oči, saj je tukaj," začudeno rečem.
G. SALLOW
Nepremično stojim tam. Gledam vstran in se čudim. Sem mar jaz neumen? Je nekaj narobe z mano? Še kar gledam in stojim v začudenju.
"Oči? Si v redu?"
Ne vem. Strah me je. Kaj se dogaja? Začnem paničariti. Ne vidno, seveda. Sprostim obrazne mišice in upam, da ne opazi mojega presenečenja.
"Ljubica, ni...nikogar ni," izustim.
Posveti se mi. Vem, kaj se dogaja. Ne vem pa še, kako naj ji to razložim. Na jok mi gre. Vem, da sem odrasel moški, a to je grozno. Saj ne bi dejansko zajokal. Le pretresen sem. Kako se je to lahko zgodilo?
"Kako ne...?" reče in pogleda v stran.
YVONNE
Kaj se dogaja z očkom? Je mar oslepel? Saj stoji tukaj. Gledam jo, dve minuti nazaj sem se pogovarjala z njo.
"Grace, reci kaj," jo spodbudim.
Grace si še kar navija pramen las okoli prsta in gleda. Obotavlja se.
"Živjo," potiho reče. Mi bo zdaj verjel?
"Slišiš?" Privzdignem obrvi.
"Ničesar ni, miška. Samo midva sva," zašepeta.
Skrbi me za očka. Se je kaj zgodilo? Nekaj ni v redu. Izgleda prestrašen in zaskrbljen.
"Oči, si v redu? Kje je mami? Jo pokličem?" zaskrbljeno vprašam.
"Yvonne. Nekaj ti moram povedati," začne.
G. SALLOW
Ne vem, kako bi oblikoval besede, da bodo zvenele prav. Z roko, pospravljeno v desni žep, se igram z kovancem.
"Ljubica, Grace ni," ji povem, na najbolj preprost način.
"Kako to misliš? Tukaj je. Stoji pred tabo!"
Precej razdražena je. Vedel sem, da sprva ne bo razumela.
"Grace ne obstaja."
Na njenem obrazu se izriše panika.
"Kako ne obstaja? Seveda obstaja. Tukaj je! Točno tukaj!" glasno reče in pokaže na mesto, kjer vidi Grace.
"Grace ni resnična," pojasnim.
"Ne. Ne, ne, ne!" histerično zakriči in z vsakim 'ne'-jem povzdigne glas. "Mora biti resnična!"
Pričakoval sem podoben odziv. Grozno mi je gledati kaj takega. Kako se ji je lahko to zgodilo? Čeprav bi po tistem s Shirley pričakoval nekaj podobnega. To je napovedala tudi šolska psihiatrinja. Yvonne gleda v tla, zmajuje z glavo, v obraz pa postaja vedno bolj rdeča. Prej ko je izvedela, bolje je zanjo. A bilo je že prepozno.
YVONNE
Kaj se dogaja? Se mi meša?! To ne more biti res. Ne, ne in ne. Grace je moja prijateljica. Ne more biti izmišljena! Ves čas je tukaj!
Pogledam proti njej. Zdaj je ni več. Vidim jo, kako koraka po ulici. Stran od mene. Zapušča me.
"Prej, ko se sprijazniš s tem, lažje ti bo," reče oči.
Ne morem se sprijazniti. Grace je bila vse. Bila je edina prava prijateljica, ki sem jo imela. Edina. To ne more biti res. Preprosto ne sme biti res. Ampak vedno bolj se zavedam. Vedno bolj spoznavam, da ima prav. Grace res ne obstaja.
Svet se mi podira. Stojim kot vkopana. Po licih mi stečejo solze. Postanem omotična, v glavi se mi zvrti in opotečem se v sobo. Sesedem se na posteljo in strmim v steno.
Ne jočem. Ne kričim. Le gledam in se sprašujem. S čim sem si to zaslužila?
Vsega je konec. Shirley me je zapustila. Grace me je zapustila. Kdo bo naslednji? Mami? Saj ne vem, kaj če je mami že mrtva? Kaj če sploh ne obstaja? Ne morem vedeti. Nikoli ne bom. Grace je bila laž. To ni res. Grace je bila privid. Kaj, če je celo moje življenje prav tako privid?
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
ojjjj
evo to je še zadnja zgodbica k jo mam (na žalost (sej mogoče še kakšno napišm)). use te so od lani, tukile mate še link do drugih dveh, upam da vm je ušeč (tbh se mi mal ne da pisat tega nagovora (?) tko da to je to)
https://pil.si/forumi/pisalnica/zadnji-vlak
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/za-obzorjem
shineyy<3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
modre allstarke:bow:
girl
ko je reku da je ne vidi
my heart just dropped:smiley:
girl
ko je reku da je ne vidi
my heart just dropped:smiley:
2
.png "Druščina 5")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
shiney js jokam pac to se me je dotaknl, res znas pisat pac svaka ti cast
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam btw
0
sej ne bo nadaljevanj, to so sam take kratke posamezne zgodbice (k jih pišm ko ne vem kaj bi počela lol)
Moj odgovor:
🤓🤓🤓🤓
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
frend
okej ce to beres nobenega judganja in berte bl statejsi alneki.
torej kje naj zcnem. js sm tko spoznala enga tipa v 2024, recmo mu Z. in tko sva se pogovarjala na snepu blabla in pac js sm ga bejsikli spoznala za to k pac sm rabla paf in pole pac mi ga je nekdo predlagu in ja. mind u pol sm zvedla da zvi 1 uro stran ampak okej. no pole sva si neki snepala, tko d bejsiks pac sploh ni blo govora o pafu al krkoli pac no inpol cez par dni se on neki napije pa smz dajebiw tuji zadet inmi zcne pravit njegove osebne probleme da ku je on smrku da je zapadu tud pole u slabo druzbo into inda odkar se zdej zmano pogovarja damuje bujsi inda kao upam da nebom mislna da je on zdej najvecji narkic. inpac js sm ga probala neki umirit pato in pac ja. no inpol nasledn dan k je biw trezn semije zcnu opravicevt da mije use to pravu in PAC js sm bla uno da ni panike pac da je use okej da js pac neom mislna zdej daje on neki manj inja okej inpol tko sva se pogovarjala naprej pac normal, pole usake tolko seje spet neki napiu in mije pisu ku mam lepe oci in take ma sm ga malo napizdla zard tega k pac dej naj se ne tle neki dela in dobr okej. no inpol sm mu js povedla za par mojih problemou inje reku da ce krkoli rabim da bo on prsu sredit da bo pac on urediu cemi bo kdo kej groziu in take pac u tem smislu. in pol seje tut on zcnu mal popravlat pac mije pravu da zdj pac ne smrka (pac ze prej je baje nehu) pc da manj kadi (sejse tuji vidlo po uckah k ni meu unih cis rahlo priprtih predn je sou spat, k ponavadi je kdu tkrt)
no in pole sm mu js en dan snepala da mije se skuru paf inje biw uno on tkoj ti bom js zrihtu in tipo je prsu szi busom do mene (mind u z busom je skor 2 ure) in mi gaje dau se zaston toje blo pol nekje marca 2025. pac k sva sla pole vn ni blo nic da nebi kej mislni pac normaln hangout.
no in cez neki cajta je on dubu curo. in js sm bla tko hepi za njega da si je tko KONCNO nasu nekoga. in se neki cajta je uno normal snepu in pisu in pol zmiri manj manj manj. inpac mene to ni zmotlo dokler mi ni vec niti odsnepu. js razumem da k dobis partnerja da ga prioritiziras in sm mela tuji rispekt pac okej zdej je tko loyal do nje intko in pac sm mu tud js manj pisala k pac nism mela namena da karkol ruinam.
ampak po drugi strani a nemors niti pac napisat kej js sm bla uno za njega zmiri k je kej rabu intkoj pole k je dubiu curo ja zdej pa uno jebise kao pac. js mu pol nism nc pisala k nism tela delat nekih dodatnih problemov ampak useen pac me je tko mal przadel. pol mi niti rojsnega dneva ni voscu. nc nc cisto nc ku da me ni. in zdj me zanima a mu js tko voscim za rojsni (decembra ma sele), a mu kej napisem u smislu kako gre intko al samo pustim stat cuz i dont know anymore
sori k je dougo in upam da se vam da prebrat in svetovat
torej kje naj zcnem. js sm tko spoznala enga tipa v 2024, recmo mu Z. in tko sva se pogovarjala na snepu blabla in pac js sm ga bejsikli spoznala za to k pac sm rabla paf in pole pac mi ga je nekdo predlagu in ja. mind u pol sm zvedla da zvi 1 uro stran ampak okej. no pole sva si neki snepala, tko d bejsiks pac sploh ni blo govora o pafu al krkoli pac no inpol cez par dni se on neki napije pa smz dajebiw tuji zadet inmi zcne pravit njegove osebne probleme da ku je on smrku da je zapadu tud pole u slabo druzbo into inda odkar se zdej zmano pogovarja damuje bujsi inda kao upam da nebom mislna da je on zdej najvecji narkic. inpac js sm ga probala neki umirit pato in pac ja. no inpol nasledn dan k je biw trezn semije zcnu opravicevt da mije use to pravu in PAC js sm bla uno da ni panike pac da je use okej da js pac neom mislna zdej daje on neki manj inja okej inpol tko sva se pogovarjala naprej pac normal, pole usake tolko seje spet neki napiu in mije pisu ku mam lepe oci in take ma sm ga malo napizdla zard tega k pac dej naj se ne tle neki dela in dobr okej. no inpol sm mu js povedla za par mojih problemou inje reku da ce krkoli rabim da bo on prsu sredit da bo pac on urediu cemi bo kdo kej groziu in take pac u tem smislu. in pol seje tut on zcnu mal popravlat pac mije pravu da zdj pac ne smrka (pac ze prej je baje nehu) pc da manj kadi (sejse tuji vidlo po uckah k ni meu unih cis rahlo priprtih predn je sou spat, k ponavadi je kdu tkrt)
no in pole sm mu js en dan snepala da mije se skuru paf inje biw uno on tkoj ti bom js zrihtu in tipo je prsu szi busom do mene (mind u z busom je skor 2 ure) in mi gaje dau se zaston toje blo pol nekje marca 2025. pac k sva sla pole vn ni blo nic da nebi kej mislni pac normaln hangout.
no in cez neki cajta je on dubu curo. in js sm bla tko hepi za njega da si je tko KONCNO nasu nekoga. in se neki cajta je uno normal snepu in pisu in pol zmiri manj manj manj. inpac mene to ni zmotlo dokler mi ni vec niti odsnepu. js razumem da k dobis partnerja da ga prioritiziras in sm mela tuji rispekt pac okej zdej je tko loyal do nje intko in pac sm mu tud js manj pisala k pac nism mela namena da karkol ruinam.
ampak po drugi strani a nemors niti pac napisat kej js sm bla uno za njega zmiri k je kej rabu intkoj pole k je dubiu curo ja zdej pa uno jebise kao pac. js mu pol nism nc pisala k nism tela delat nekih dodatnih problemov ampak useen pac me je tko mal przadel. pol mi niti rojsnega dneva ni voscu. nc nc cisto nc ku da me ni. in zdj me zanima a mu js tko voscim za rojsni (decembra ma sele), a mu kej napisem u smislu kako gre intko al samo pustim stat cuz i dont know anymore
sori k je dougo in upam da se vam da prebrat in svetovat
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(2)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(5)
Nič posebnega , že vse vem.
(0)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
omg ce ja pou teh profilov iz leta 2023, ...