Stavba je bila resnično velika. Alex, ki so jo zapestja že strašno bolela je le nemo opazovala zastrašujočo stavbo. Zastrašujoče veličastno, si je mislila. Stavbo je obdajal visok kamnit zid, preko katerega si lahko prišel le čez jeklena vrata s kot britev ostrimi konicami do vrhu.
Dakari jo je povlekel in ji s tem dal vedeti naj mu sledi. eden od mož za njim je stopil naprej in z velikim ključem odklenil jeklena vrata. Pred Alex se je prikazalo veliko dvorišče z makadamsko potjo na sredini, ki je vodila do stavbe. Ko so se začeli pomikati po poti polni kamnenčkov je Alex potihem stokala, saj so jo kamni zbadali v podplate, ona pa ni imela čevljev. Bolečina je postala tako neznosna, da je solze zadrževala le stežka.
Ob koncu poti si je oddahnila, saj so prišli do stavbe, katerih tla so bila obdana z mehko preprogo. Začeli so se dvigati po stopnicah. Prehodili so štiri nadstropja in osem nizov vstopnic. Ko se je Alex že vrtelo od vseh vstopnic so prispeli do velikih vrat.
Dakari jih je odprl in svetloba oken v sobi je privela na kot noč temen hodnik. Alex se je najprej obrnila okoli sebe. Vsi možje, ki so stali v njeni bližini, so se tresli. Čutila je njihov strah. Tedaj je pogledala v sobo. Bila je pisarna. V njej je za belo leseno mizo sedela gospa srednjih let. Njene modre oči so gledale hladno in sovpadale z belimi lasmi. Alex je spominjala snežno kraljico. Tedaj je prvič spregovorila.
'Pozdravljena. Kako ti je ime?' njej glas je bil topel in mehak, pravo nasprotje od oči.
'Alex' ko je zaznala strah mož je dojela, da je ženska vplivna in pomembna, in zato je poizkusila molčati, sploh, če jo je gledala.
'Od zdaj naprej te bomo klicali Siara.' njen glas je bil umirjen in čutiti ji bilo sproščenost.
'Dakari, pospremi jo v sobo in se nato vrni sem!' Alex (Siara) je prvič slišala njegovo ime in dojela, da tukaj nihče ni obdržal svojega pravega imena.
Dakari je tedaj ni več držal. Hodila je za njim po hodnikih. Spustila sta se za eno nadstropje nižje in Siara si je na hitro ogledala portrete žensk na stenah. Bile so mogočne in podobne ženski, s katero je govorila v pisarni. Dakari jo je pri ogledovanju slik zalotil in ji pomignil naj pohiti. Ko sta še dvakrat zavila levo in enkrat desno, se je namestnik ustavil pred rdečimi vrati s simbolom tigra. Lordov podrejeni je odprl vrati in Siara je zagledala svetlo dnevno sobo. Zaradi nenadnega blišča si jo mogla z roko zakriti oči. Ko se je navadila na svetlobo, je v dnevni sobi zagledala rdeč kavč na katerem sta sedeli dve dekleti. Soba je imela še nekaj drugih stvari in pa iz nje so vodila štiri vrata.
Dakari je za njo zaloputnil vrata in jo pustil samo.