Ojlaaaa!
Kako ste? Jaz sem super, predvsem, ker vas bom razveselila z novim delom moje zgodbe:books:! Upam da vam bo všeč, slike:rice_scene: pa imam že pripravljene (pripravila sem si jih že februarja, ampak se mi jih še ni zdelo pametno dati gor). Danes boste spoznali nekaj novih oseb:information_desk_person:, upam da vam bodo z zgodbo vred všeč:heart:!
Komentarček:love_letter: in like bi mi pomenila:wink:
Lp,
Super sister:sparkling_heart:
----------------------------------------------
"O moj bog!" sem zacvilila.
"Pozdravljena ... Kako ti je že ime?" je vprašal Harry Potter.
"J-jaz sem Liesel," sem v šoku rekla. Kdo bi si pa mislil, da sem srečala Harryja Potterja!
"Pozdravljena Liesel. Greš v prvi letnik?"
"Ja. Kaj pa vi delate tukaj, pravzaprav?"
"Lepo! Ah, no, veš, tui jaz imam svoje otroke. Moja najmlajša hčerka gre letos v 3. letnik."
"Ooooo, aha. Ali lahko dobim vaš avtogram?"
"Ammm.... Ja, seveda."
"Hvala!"
Izvlekla sem notes in pero, ki sem ga vedno nesla v žepu, za primere kot je bil ta. Ponudila sem mu, in on se je podpisal.
"Še enkrat hvala!" sem rekla.
"Ni za kaj! Zdaj pa moram iti, adijo!"
"Adijo, Harry Potter!"
Nato pa je do mene prisopihal oči.
"Oči, oči!" sem zkliknila. "Ugani koga sem srečala! Harryja Potterja!!!"
"Wooooowww!" je bil navdušen. Pokazala sem mu avtogram.
"Kje ste vi?!" sta prišli še mami in Lana, ki se je razburjeno razgledovala.
"Tukaj smo. Mami, srečala sem Harryja Potterja!"
"Waaaw, super!"
"Kje, kje?!" je hotela vedeti še Lana.
"Šel je že. Njegova hčerka gre danes v 3. letnik."
"Super!" se je razveselil oči, potem pa me prijel za ramo. "Obljubi, da boš pridna in ne rini v težave. Ne pozabi nam pisati! Zdaj pa hitro na vlak, da ne zamudiš!"
"Seveda, obljubim. Adijo mami in oči, adijo Lana!" sem se začela poslavljati, Lana pa je začela jokati.
"Ah, ne jokaj Lana!" sem jo objela.
Objel me je še oči in od obeh staršev sem dobila tudi poljub na lice. Še zadnjič sem jim pomahala in stekla na vlak. Zaboj je noter pripeljal že strojevodja. Začela sem iskat prazen kupe, a povsod je bilo vse polno. Niti enega praznega kupeja! Na koncu sem se odločila za kupe nekje v sredini vlaka, v katerem je že sedela črnolasa deklica.
"Ojla," sem rekla. "Ali lahko prisedem?"
"O, ja, brez problema, tako ali tako sem čito sama..." je zasanjano dejala.
Vsedla sem se na nasprotni sedež in se zazrla v deklico.
"Kaj me tako gledaš?" je prijazno vprašala.
"Nič, nič," sem hitro dejala.
Punca je bila majhna, imela je ravne črne lase. V laseh je imela bel obroč. Imela je svetlo modr oči in brala je revijo Čarovničin tednik. Bila je že oblečena v tipičen čarovniški plašč za Bradavičarko.
"Jaz sem Liesel Manger, mimogrede," sem pazljivo rekla.
"Lepo!" je tako glasno dejala, da sem se zdrznila. "Jaz pa sem Mia Vlak."
"Super! lepo da se spoznava!" sem ji ponudila roko. Stresla jo je.
"V kateri dom misliš da boš šla?" me je vprašala Mia.
"Nimam pojma. Upam, da v Gryffondom," sem rekla.
"Jaz pa se pustim presenetiti."
"Ali si iz čistokrvne družine?"
"Iz mešane. mami je iz bunkeljske, ampak je čarovnica. Oči pa je čistokrven. kako pa je pri tebi?"
"Jaz iz čistokrvne. Oba moja starša sta bila v Gryffondomu."
"A res? Pri nas pa smo si zelo različni. Moja mami je bila v Pihpuffu, oči v Drznvraanu, moja sestra pa je v Gryffondomu. Nihče še ni bil v Spolzgadu, in upam da tudi jaz ne bom bila."
"Tudi jaz ne maram Spolzgada," sem mračno rekla.
"Nehajva raje razmišljati o njem," je debato o domovih končala Mia.
"Ja."
Zazrla sem se skozi okno. peljali smo se mimo bujnih iglastih gozdov. Kar naenkrat pa se je vlak ustavil.
"Kaj se dogaja?" sem vprašala.
Mia je skomignila z rameni.Odprla sem vrata kupeja in številne glave so kukale ven na hodnik.
"Kaj je zdaj ta neumnost?!" je ukazovalno zakričala neka punca. Imela je zelo svetle lase in temno modre oči.
"Nevem," je rekla rdečelasa punca poleg nje.
"Utihni, Sofia Adriana," je rekla svetlolaska.
"Oprosti, Zala," se je hitro opravičila Sofia Adriana.
Aha! Torej je tečni blondinki ime Zala! Naenkrat pa so se vrata kupeja odprla, in notir je vstopila deklica. Imela je sklonejno glavo in brez pomislika je odkorakala v prvi kupe ob vratih. In to je bil kupe od naju z Mio. Zala se je samo namrdnila in došla nazaj v kupe s Sofio Adriano. Tudi jaz sem se vrnila v kupe.
"Kdo pa si ti?" sem vprašala punco.
"Jaz?" je dvignila glavo. "Jaz sem en velik štor."
"Ne nisi," je rekla Mia in punci položila roko na ramena. "Povej svoje ime."
"Ah, zmagali sta. Ime mi je Ema."
------------------------------------------------------------------