Hej, to je moja prva zgodba na Pilu. Upam, da vam bo všeč.:blush:
_________________________
SAJA

Sedela sem na šolskem stranišču in čakala, da zazvoni zvonec za začetek ure. Že zadnjih par mesecev šole sem tako preživela večino odmorov. Sem se že navadila hladne luči, belih sten in počečkanih vrat stranišča. Tiho sem sedela na pokrovu straniščne školjke in upala, da nihče ne vstopi. S hodnikov se je slišal glasen smeh in pogovor učencev gimnazije.
Vse se je spremenilo, ko so moji sošolci izvedeli, da so mi poleg fantov všeč tudi dekleta. Od takrat me imajo na piki in zdaj se jih kolikor se le da izogibam. Kar ni prav lahko, ko imaš vse ure z njimi in te vključujejo delo v parih ali skupinah. Zato je moja edina možnost, da odomre prečepim na stranišču. Le vprašanje časa je, kdaj bodo ugotovili za moje skrivanje na šolskih toaletah.
Gledala sem nesramne napise o učiteljih na vratih stranišča in se spraševala, kaj so naredili, da so si to zaslužili. Nemara so delili domače naloge za čez vikende in počitnice, ali pa so imeli prestroga ocenjevanja. Zavzdihnila sem in se naslonila za hladno steno za mano. Ni težko priti na seznam osovraženih oseb na tej šoli, ko imajo vsi predsodke in radi napletajo neresnične govorice. Zaprla sem oči in si zaželela, da bi bile poletne počitnice. Da bi čim prej minila sitna zima in da bi čim prej minilo šolsko leto. A po tem, bi prišlo še eno in še eno in še eno. In nato bi morala na fakulteto. Kam bom šla naprej? To vparašanje me je pestilo najbolj od vseh drugih. Moje globoko razmišljanje je zmotil oglašujoč zvonec. Nisem želela iti, ampak v situaciji v kakršni sem bila zdaj, res ne potrebujem neopravičenih ur.
Pograbila sem svojo torbo s tal ter odklenila vrata kabine. Spogledala sem se s svojo podobo v ogledalu. Moj okrogel obraz so mi objemali do ramen dolgi lasje, katerih dolžina se je počasi stopnjevala. Odpihnila sem si najkrajši pramen las s svojih velikih oči, ki so jih kazili podočnjaki in ki so bile oklicane za izbuljene. Podala sem si žalosten nasmeh za poskus dviga morale. Zavihtela sem si torbo na ramena in odprla vrata. Vstopila sem na nevarne in kričeče hodnike.
_________________________

Upam, da ste uživali. Prosim, da kakršne koli izboljšave ali predloge napišete v komentarje, saj s tem pomagate razvijati moje pisateljske sposobnosti. Opravičujem se za tako kratek prvi del, ampak obljubim, da bodo nasljedni daljši.
Hvala, da ste prebrali.:heart: