Hej! Po dooolgem času je tukaj spet nov del! Uživajte!
--
NEITHA

Tema ni odnehala. Moje telo je uporabljala kot svoje. Vodila ga, me silila, da govorim besede, ki jih nisem hotela, se premikam, ko tega nisem hotela, grem tja, kamor nisem hotela.

Odselila sem se iz Satherinine sobe, ker je bitje tako želelo. V samoti se je krepilo, me prevzemalo, trgalo košček za koščkom mene, in tako vse dokler me ne bo več.

Vsake toliko časa, recimo ponoči, ko je bitje spalo, sem dobila nadzor. Imela sem občutek, kot bi po desetih letih končno prišla do zraka. Počutila sem se živo. Takrat sem šla do Satherine in jo zbudila. Želela sem ji povedati o tem, a moja usta so ostala nema. Kot bi mi bitje prepovedalo govoriti o tem. A nekaj v Satherininem pogledu je govorilo, da razume, kako mi je, da ve, kako me rešiti.

Prekleto upam, da res.

Na naslednjo polno luno preobrazba ni bila boleča. Moj običajno bel volk z rdečo ogrlico je imel zdaj okoli nje črne črte. Nikomur ni bilo mar za to, samo Becca me je sumničavo gledala. A tema me je prisila, da sem se smehljala in vsem govorila, da jih to nič ne briga.

Moji noži niso nastali zaradi teme. Bili so moj dar. Becca mi je povedala, da so fizični darovi redki. Recimo taki noži kot jih imam jaz, večja moč, nadzvočni glas... Vse to so bili fizični darovi. Becce nisem vprašala, v katerem jeziku so bile napisane besede na mojih nožih.

'Ne tiče se te,' je siknila tema. 'Torej ne sprašuj.'

In nisem. V svojem telesu sem večkrat padla v nezavest, a telo je zaradi teme ostalo na nogah. Takrat sem šele zares uvidela, da je telo lupina. Telo duši daje oporo za življenje. Telo je kot bergla, ko si zlomiš nogo. Opornica za življenje.

Moji noži so bili dobri za ubijanje. Šla sem v gozd in zaklala neko srno. Bilo je presneto lahko zasaditi nože vanjo in jih potegniti ven. Noži so kri upijali. In s to krvjo se je bitje krepilo.

'Še,' mi je prigovarjalo. In nisem imela druge izbire, kot da mu dam še.

Neke noči sem šla ven, da bi res vdihnila zrak. Bilo je osvobajajoče. Naslednji trenutek pa sem med drevesi zagledala poblisk srebrnih las. Prhnila sem. Je Krvnica spet prišla?

Približala sem se ji. Zraven nje so stali Satherine, Athril in Loryth. Ranon je s prekrižanimi rokami stala pred njimi in jih poslušala. Približala sem se jim, da bi slišala, o čem se pogovarjajo.

"... Zdaj razumeš, Ranon? Neitho je že prevzela tema in Loryth je tista, o kateri govori zadnja kitica. Ona je Neithina sestra. Obe sta hčerki kralja in kraljice volkodlakov. Netiha bi morala biti naslednica, ker je starejša, ampak je ne moremo postaviti na prestol, če jo je prevzela tema!" se je jezila Satherine.

"Prav. Pa naj jo ta deklina reši. Povedala sem vam za uganko, zdaj pa se sami znajdite," je rekla Ranon in dvignila roke. Potem je odšla, Satherinine oči pa so se uprle naravnost vame,.