HALZEJ:
»Gremo!« Mack je takoj, ko je Anny prišla obe zgrabil za roko in stekel, midvi pa sva se opotekli za njim. Za nami se je zaslišalo strahovito rjovenje. Najbrž se je zmaj že opomogel od nadležnega viharja in nas iskal s svojimi rumenimi očmi. Nisem si upala pogledati nazaj.
Bili smo že skoraj pri templju bogov, ki je bil še v Percyjevih časih le podest, z dvanajstimi stoli na njem. Zdaj pa je tam stala neverjetna zlata zgradba... Annabeth se je izkazala pri obnavljanju Olimpa.
»PAZITA!« Mackova roka je zdrsela iz moje, zato sta le Mack in Anny preskočila rep. Mene je že drugič v enem dnevu zadel mesnati zmajev dodatek. Zaječala sem in padla po tleh, kolikor sem bila dolga in široka.
Udarec zmajevega repa je v tleh naredi ogromno razpoko, ki se je raztezala čez celoten Olimp, hkrati pa ločevala mojo polovico od templja, Macka in Anny. Najraje bi zajokala. Hotela sem zakričati. A nisem mogla. Začela sem se potit, ko sem opazila, da je zmaj na mojem delu polovice.
»ZABODI GA!« je zakričal Mack, kar mi je v glavi porodilo novo misel. Tale razpoka je vodila naravnost v podzemlje. To sem čutila. Vodila je k enemu izmed mojih očetov..Hadu. Če bi...
»PAZI!« zdaj se je oglasila Anny in me na srečo opozorila na ponoven zmajev zamah z repom. Odskočila sem, a na žalost nerodno. Zmajev rep me je tokrat zadel v noge. Padla sem po tleh in zajavkala. Iz roke mi je začela teči mezeča, ogabna rdeča kri. Moja želja po joku se je le še okrepila.
»Najprej preveri ali imaš kak zlom,« mi je vedno govorila mami, ki je bila poklicna reševalka. Že od nekdaj sem se rada potikala po gozdovih. Sama. Brez kakršnegakoli premljevalca. Ko sem si v gozdu prvič zlomila nogo, mi je mami razložila, kaj moram storiti naslednjič v tem primeru. Zdaj je ta ”drugi” primer bil.
Ozrla sem se gor k zmaju, ki me je preučeval s svojimi rumenimi očmi. Ni bilo časa, za preverjanje. Gre za življenje in smrt.
V gležnju sem nenadoma začutila pekočo bolečino. Preverjanje še potrebno ni bilo. Sigurno je bil zlomljen...Zavzdihnila sem in požrla solze. Prevrnila sem se na vse štiri in se premaknila za tri korake nazaj. Nato sem se obrnila k razpoki in spet nazaj k zmaju.
Dvignila sem meč in ga zalučala naravnost v razpoko. Videla sem le še sivo črn blesk, preden se je meč potopil v temo razpoke.
»NA!« Mack si je opomogel od šoka in pogumnosti mojega dejanja. Svoj Plimni tok je nekaj časa ogledoval, nato pa zamrmral, dovolj glasno, da sem ga slišala čez prepad: »Midva ga ne potrebujeva tako zelo in prav zdaj. Tako in tako imava Annyjino bodalo...Na!« vrgel mi je meč skozi prepad. Spretno sem ga ujela v desno roko in dvignila nad zmaja.
Čim sem Plimni tok dvignila nad sabo, je zmaj razprl krila in odletel v nebo. Potem pa naprej in verjetno v svet smrtnikov, ali kjerkoli že zmaji živijo. Od presenečenja sem izpustila Mackov meč. Na srečo ni padel v prepad, je pa zato nad prepadom lebdel duh.
Anny je od šoka zamrznila, Mack pa je le zmedeno in prestrašeno strmel vame.
»Halzej, Hadova oz. Plutonova hči...«
Suh je svoje brezizrazne oči (ki jih ni imel) uprl vame. Kri mi je zaledenela. Kljub temu, da sem bila otrok boga podzemlja, mi duhovi niso bili ravno pri srcu. Naravnost gabili so se mi.
Duh se ni dvignil bliže, le lebdel je nad temačnim prepadom. Nikomur drugemu se ni posvečal. Le meni.
»Veliko si prestala...« je rekel duh. Njegov glas je bil podoben pihanju neurja. Zdrznila sem se. »Mmh...« sem zamomljala. Vedela sem, da se z duhom ni pametno ravno pogovarjati.
»Vendar pa...Ta razpoka je vpliv zmajevega repa. Zmaji imajo magični rep, ki ti-«
»Vzame vse moči...« je brezizrazno dokončala Anny in se zastrmela vame: »Halzej, pomojem boš izgubila vse svoje mo-«
Duh jo je prekinil in nadaljeval: »Ob moji pomoči lahko razpoko prestopiš. Pravzaprav, bi lahko sama odletela na drugo stran. Lahko bi si sama pozdravila gleženj. A moči te zapuščajo. To je posledica bližine zmajeve magije. Če prestopiš to razpoko, ne boš več nesmrtna. Ostala boš v tej obliki. Ne boš več bog.«
Zmrazilo me je po hrbtu. Ne boš več bog...
»Seveda bosta Mack in Anny umrla, če gresta sama naprej. Odloči se, obrdžiš nesmrtnost, ali pomagaš prijateljem?«
Ozrla sem se k Macku. Gledal me je s svojimi zelenimi očmi, ki so ti prodrle tako globoko v zavest...
»Drugo možnost izberem,« sem zasopla in se poskušala pobrati. V gležnju me je zabolelo. Znova sem se se sesedla na tla.
»Dobra in pogumna izbira, Halzej,« je zašelestel duh.
Nato me je pobrala nevidna meglica in prenesla na drugo stran prepada. Mack se je opotekel k meni, in mi stisnil roko. To mi je pognalo toplino po vsem telesu. Hkrati se je počutila precej izmučeno. Kot bi pretekla tisoč kilometrov.
»In še...preden odidem...,« duh se je obrnil k meni: »Tvoja boljša ljubezenska izbira je Luke Castellan, ne Mack Jackson. Vsaj tako pravi tvoj oče. Jaz...No, jaz menim drugače,« če bi duh imel oči, bi Halzej prisegla, da je pomežiknil.
Mack je ostrmel, duh pa se je razbilinil v meglico in potonil v razpoko.


Haaa, prebili ste se do konca! CONGRATSSSSS!!! Vem, grozno pišem, zato sme še bolj hvaležna za vsak ogled!
Lajk in komentar polepšata dan!