ANNY
»Halzej, lahko hodiš?« Zbudila sem se iz zamaknjenosti in dregnila Macka s komolcem v rebra. Ta model se mora strezniti. Upala sem, da nas je Halzejin oče, Had, z duhom in njegovimi besedami hotel le zmesti, poslati na napačno pot.
Če je to res...Zakaj bi to storil? Smo na misiji za reševanje podzemlja, zraka-Šment. Zrak je Zevsovo območje, Had je Zevsov brat...no, nimata ravno prijateljskega odnosa, kolikor sem slišala od od očija, Percyja Jacksona. Morje in Olimp sta tudi ena izmed naših reševalnih točk. Oboje Had sovraži. Pri morju-ni mi jasno kako-sovraži Pozejdona, svojega drugega brata, pri Olimpu pa...no, vse. Nekako so ga vrgli z Olimpa. Morda se hoče maščevati za svoje zapostavljanje. Pa bi res hotel, samo zaradi maščevanja pustiti Olimp na cedilu, da se razdre in poruši?
»A me ti poslušaš?« Halzej mi je pomahala pred nosom. Očitno sem preveč globoko zabredla v svoje misli. Ups.
»Ja, ja, poslušam,« sem zdrdrala in jo pogledala: »Torej, lahko hodiš?«
»To ti dopovedujem že ves čas, ko strmiš v tisto razpoko-Ne vem...« otipala si je gleženj in skomignila: »Precej zatečen je, lahko čutim, čeprav ne vidim...Pomojem, da ne morem hoditi, tudi poskustiti se mi ne zdi varno...razumeta?« obmolknila je in zavili smo se v tišino. Nisem točno vedela zakaj.
Nazadnje je Halzej zamrmrala: »Saj ne, da si ne bi upala, ampak-«
»Po tvoje je odgovor ne, razumem,« jo je dopolnil Mack in skomignil. Ozrl se je naokoli, nato pa počepnil in si začel dajati opravke z vezalkami. Uau, ta tip se res noče pogovorit o besedah duha.
»Hm, pa si zdaj še nesmrtna? Je mogoče duh lagal? Lahko še spreminjaš obliko?« sem vprašala in jo pogledala. Zdaj se je s komolci lagodno naslanjala na tla in strmela v prepad. Izgledalo je, kot bi razmišljala kaj naj odgovori.
»Morda bi se lahko poskusila vreči čez prepad? Odgovor bomo takoj dobili!« kislo se je nasmehnila in zmajala z glavo: »Anny, ne vem. Mogoče ja, mogoče ne. Ne dajajmo si opravka s tem, okej?«
Prikimala sem, Mack pa si je še vedno ”zavezoval vezalke”. »Obravnavajmo zadevo, kot, da sem izgubila nesmrtnost« pokazala je na razpoko: »Duhovi ne lažejo pogosto. Vsaj ne...po mojih izkušnjah,« polno je sedla, se z eno roko oprla na tla, z drugo pa začela vrteti goste, črne lase na kazalec. Ni bilo čudno, da se je Luke Castellan zaljubil vanjo. Izgledala je osupljivo.
»TOREJ-« Mack je glasneje kot je bilo potrebno pokazal na Tempelj, ki ga je zgradila najina mama-Annabeth Chase: »Gremo naprej danes, ali počakamo do jutra in se naspimo?« je dokončal in pokleknil. Rdečica, ki mu je prej kraljevala na obrazu je izginila, kot bi se potuhnila za kakšen grm.
»Odvisno od...« pogledala sem Halzej, ki je strmela v razpoko, kot bi bila v transu. Najbrž je premlevala duhove besede, jih ocenjevala za laž ali resnico: »Počakajmo,« je predlagala, a naju ni pogledala. Nadaljevala je: »Spočijmo se. Verjamem, da nisem edina utrujena, vsi potrebujemo počitek. Jutri pa...Gleženj me zelo boli, a težko rečem, da bom sposobna iti z vama v Tempelj....Razen če po čudežu najdemo Ambrozije, ali če duh prileti nazaj in me pozdravi,« zmajala je z glavo: »Res mi je težko ostati tu ampak...notri-« pomignila je na tempelj za našimi hrbti: »vama bom predstavljala le oviro, če se moj gleženj do jutri ne pozdravi.«
Prikimala sem: »Najbolje, da gremo v eno izmed hiš, preiščemo predale za Ambrozijo...potem pa gremo spat?«
»Kul,« se je strinjal tudi Mack. Tako je odločitev padla. Prenočili bomo v eni izmed belih hišic na naši strani razpoke, zjutraj pa nadaljevali pot.

Slike od charactherjev:
MACK in ANNY: (sm najdla sliko od Annabeth pa Percyja, ampak sta to v tej zgodbi Anny in Mack): https://www.pinterest.com/pin/738871882612220112/?d=t&mt=login

Upm, da vm je bil deu všeč!
Vsazga lajka in komentarja bom vesela!
P1