5. poglavje – Pri Toniju

Nekega petka je Lara spet odšla v picerijo Pri Toniju.

Tokrat sama.

Sedla je za mizo ob oknu in naročila margherito.

Ko je čakala, je opazovala kuhinjo.

Isti moški je pripravljal pice.

Tokrat je Lara opazila nekaj podrobnosti, ki jih prej ni.

Kako je testo dvignil.

Kako je z roko preveril njegovo površino.

Koliko omake je uporabil.

Kako hitro je delal.

Ko je bila pica pečena, jo je položil na leseno desko.

Lara je plačala in pred odhodom zbrala pogum.

»Oprostite.«

Moški se je obrnil.

»Ja?«

»Lahko nekaj vprašam?«

»Seveda.«

»Kako ste se naučili delat pico?«

Moški se je nasmehnil.

»Dolgo.«

Lara se je zasmejala.

»To mi nič ne pomaga.«

»Resno. Veliko let. Najprej doma, potem sem delal pri drugih. Veliko slabih pic sem naredil.«

»Tudi vi?«

»Seveda.«

Lara je pogledala proti peči.

»Jaz sem jih tudi že kar nekaj.«

»Potem si na pravi poti.«

Lara je bila za trenutek tiho.

»Mislite, da se da tega naučit?«

»Če te ne moti, da ti prvič ne uspe.«

Lara je prikimala.

Moški ji je povedal nekaj osnovnih nasvetov glede testa in temperature.

Nič čarobnega.

Nobenega skrivnega recepta.

Samo izkušnje.

Ko je Lara odšla domov, je v telefonu odprla svojo beležko.

Dodala je nov naslov:

NASVETI IZ PICERIJE

Pod njega je napisala vse, kar si je zapomnila.