**************Še eno valentinovo brez druge polovice.*********

Valentinovo. Zame najmanj zaželen praznik. Vsi se zabavajo, smejejo. Kaj pa jaz ? No na to vprašanje je več odgovorov. Že to da nimam Valentina je grozno ampak moji prfektni starši so se odločili da se preselimo ravno zdaj. Zdaj ko sem že imela mojo drugo polovico, zdaj so se odločili da se preselimo. Jake moja polovica je ostal v drugem mestu. Ko smo pakirali mi je na mobilcu sporočil da noče" razdalje na daljavo". Seveda sem bila jezna nanj. Pustil me je ravno v času ko mi je bilo najtežje.
Ampak sem vedela da bi to prej ali slej storil. Nikoli ni bil najboljši fant ampak sem ga imela rada. To sem razmišljala ko sem se peljala v našem belem cabrioletu. Moj mlajši bratec je v otroškem stolčku pel pesmice. Ko bi le jaz imela razlog da bi veselo prepevala in se požvižgala na vse skupaj. Ampak žal bilo je kot je bilo. Razmišljala sem o novi šoli o novi hiši še posebaj pa novih ljudeh. Kaj če me ne bodo sprejeli. S temi mislimi sem počasi omahnila v spanec.
Zbudil me je mamin nežni glas. " Hej zaspanka" je rekla z nasmehom na obrazu. " Pridi pogledat novo hišo". To mi je zbistrilo misli. "No hiša ne more biti taka polomija" sem veselo pomislila in se pognala iz avta. Oči je previdno v naročje dvignil spečega Liama. Kamnita vijugasta potka je vodila do prelepega razkošnega vrta in nato hiša. "WOW še lepša je kot sem si predstavljala " sem si rekla potiho. Začutila sem mamino dlan na moji rami. " No hočeš iti prva " je dejala in mi v roke nežno potisnila ključ. Veselo sem prikimala in stekla v novo hišo. Notranjost je bila prelepa. Visoki stropi ter lepa lesena tla. Hiša je res spominjala na naš prejšni dom. V tej misli so se mi orosile oči. Hotela sem zajokati ampak sem vedela da ne bi pomagalo. "Nova hiša bo pustila nove spomine" je rekla mami kot bi mi brala misli. Objela sem jo. "No saj ni tako slabo" sem rekla skozi solze. Mama se je zasmejala. "Res ni ". Ko sem se izvila iz objema mi je uspelo izustiti nasmešek. Vedela sem da je mami težko. Ko je oči v tem mestu dobil službo je bila edina pot da gremo z njim. Zaradi očija je pustila službo ki jo je imela zelo rada. Ampak ga ni mogla pustiti. To je prava ljubezen. Spraševala sem se če jo bom jaz kdaj našla. Odrinila sem misli. "No kje je moja soba, stavim da je božnska" sem se nasmejala . Mami mi je nežno stisnila dlan. " Hvala" je tiho rekla ter se nasmehnila. " Tvoja soba je v zgornjem nadstropju zagotovo ti bo všeč" je še dodala ter izpustila mojo roko. Stekla sem po stopnicah v svojo novo sobo.
***********************************************************************************************************************************************

Hejjj <333
Tukaj je moja nova zgodba. Tale del je kar kratek se bom potrudila da bo naslednji daljši:wink:.
Upam da vam je všeč :hugging::hugging::hugging:
Seveda bom vesela vsakega :heart: in :speech_balloon:
lysmmmmmmm :sparkling_heart:
Vaša:wolf: