Učitelj: Hvala Zala ker si me spomnila! Da mi takoj pripeljes te dve goljufiljki!
Zala: Ja takoj!
Tresla sem se kot še nikoli. Danes ne bil... najbolj grozen dan ever!!!
Zala: Hopi! K učitelju moras! Pa pripelji svojo piflarko sabo!
Strmela sem vanjo in svet se mi je obrnil na glavo. Ozrla sem se okoli sebe in vse je bilo grozno nenadoma iz daljave kriči HOPI! HOPI! HOPI!!!!!!
Hopi: Ah kaj je!!!!!!
Pikica: A si ti vredu? Zaspala si sredi malice!
Hopi: Omg! A me je kdo videl????
Pikica: Ja zala se je smejala vmes ampak pozabi na njo! Zelo si potna. A si ok?
Hopi: Nevem slabo mi je in vse je grozno...
Pikica: Ares? Grem po učiteljico! Ti pa ostani tukaj s puncami.
Lunika: O! Kaj je narobe Hopi?
Hopi: Pikica je šla po učitelja. Slabo mi je in vse je narobe.
Lunika: Ohjoj! Upam da ni koronavirus! Sej bo vse v redu Hopika.
Hopi: Upam da ni. Hvala!
V jedilnico pride Pikica, naša razredničarka in učitelj za DSP.
Razredničarka: Oh Hopi! Kaj pa je narobe?
Naša razredničarka je tak srček.
Hopi: Grozno se počutim...
Učitelj: Ma saj je čisto potna!
Razrednicarka: Gospod Stelnikar prosim pokliči njene starše nujno mora domov!
Hopi: Učiteljica kaj pa potem s testom? Ga ne bom pisala ali...
Razrednicarka: Ne temveč boste šli danes v karanteno. Dokler ne boš zdrava!
Lunika: Saj bo vse vredu!
Pikica: Ja mi te bomo varovale!
Pegasus: Se strinjam!
Nato v jedilnico prideta najina starša.
Mami: Oh srčica! Kaj pa je?
Lunika: Slabo ji je in glava jo boli.
Oči: Bomo vse poskrbeli! Samo da bo naša zdrava kot riba!
Nato sem pomahala prijateljicam in smo sli domov. Doma sem se preoblekla v pizamo in tako me je mrazilo da sem se čisto vgreznila v posteljo.
Mami: Evo, tukaj imaš topel čaj in prosim da ga popijes, ker ti bo pomagalo. Če pa kaj rabiš me mirno pokličes. Očka je šel v službo in bom jaz ostala pri tebi!
Hopi: Hvala! Um ta čaj nima okusa...
Mami je izbuljila oči. Ni dobro kazalo.
Mami: A res čisto nič ne okusas? Potem se bova nujno rabili testirat, ker je to velik znak korone.
Hopi: Ampak...potem sem okuzila cel razred!!!
Mami: Poglej nimaš nič za pomagat... tako pač je!
Mami je šla iz sobe in sem razmišljala o koroni. Nato v sobo priteče Lunika:
Lunika: HOPI!!!!! Kako si???? Veš kok so govorili o tebi.
Hopi: Ares? A ves da mami misli da imam korono.
Tišina. Luniki se od veselega nasmeška spremeni v kiskota.
Lunika: Kva? Ziher je nimaš! Če pa imaš pa smo pol vsi okuženi.
Nato sem ostala sama. Na smrt sem se dolgočasila. Kmalu sem zaspala. Bila je mučna noč.
******
Ojla!
Novi del! Upam da vam je bil všeč.
Če želite da je zgodba še bolj zabavna pritisni lajk! Jutri pride novi del!
Vaša P1