*naslov* *roza* *b* Vnos: 1*b* *roza* *naslov*
*i* Starši se zadnje čase čudno obnašajo do mene. Ne dovolijo mi iti na podstrešje. Tukaj mi nekaj zelo smrdi. Zadnjič ko sem iskala svoj slovar hotela iti gor na podstrešje kjer je še veliko slovarjev ampak mami mi ni dovolila iti tja. Le zakaj? Nekaj skrivajo! In to nameravam odkriti! Tukaj je približni prepis pogovora z mamo o slovarju. Najpomembnejše stvari bodo odebeljene:
"Ne, ne, ne! NE HODI TJA*!" - mama
"Zakaj? Potrebujem slovar."
"Slovar je... EM** ... prodan. Prodali smo ga Emma. Ni nam več služil." - mama
"Ampak-" - jaz
"Nič ampak. Če si ga res tako zelo močno želiš ta ga BOM KUPILA.***" - mama
"Hvala?" - jaz
"Nič zakaj! Zdaj pa BRŽ V SVOJO SOBO****delat naprej domačo nalogo"
Kot ste videli kar je oddebeljeno bom povedala kaj je:
NE HODI TJA* - neznana skrivnost? Zakaj?
EM** - razmišljanje. Razmišlja kaj bi rekla. Če bi imela kaj povedati bi takoj!
BOM KUPILA*** - izgovor. Samo izgovor da bi hitro končala s to temo. Mama nikoli ni takoj pristala na nekaj kar sem si želela oz. rabila.
BRŽ V SVOJO SOBO**** - zahtevano izmikanje. Mami je bilo že neprijetno in me je poslala v svojo sobo da bi se čim bolje izzognila situaciji. Njen razlog: domača naloga.
------------------------------------------
Potem sem slovar videla na polici - neobičajno mesto. Potem sem šla da mame in jo nekaj vprašala.Tukaj je približni prepis pogovora z mamo o slovarskem izginotju. Najpomembnejše stvari bodo odebeljene:
"Živijo mami! Imam nekaj vprašanj zate ... Prvo vprašanje: kdaj si nazadnje videla slovar -"
"EM*... nevem ... glej Emma ... nimam časa za tvoja vprašanja. MUDI SE MI**."
"Saj bom hitro."
"Ne, ne, ne! Res ne morem. Vprašaj me KDAJ DRUGIČ***. Mudi se mi."
"Kam?"
"EM**** ... v mesto moram. KUPIT OBLEKE*****. Veš malo jih imamo in ... želela sem jih več kupiti. Kupila si bom - "
"Prosim ne spreminjaj teme. In ... po obleke si šla prejšni teden. Zakaj greš zopet? KAJ SKRIVAŠ PRED MANO******?"
"EM******* ... res nič."Če bi bilo kaj nujnega bi ti povedala. In prejšni teden sem EM******** ... kupila premalo oblek."
Kot ste videli kar je oddebeljeno bom povedala kaj je:
EM* - razmišljanje.
MUDI SE MI** - izgovor. Ni hotele odgovoriti na moje vprašanje.
KDAJ DRUGIČ*** - še en izgovor (2)! Čeprav ta 'drugič' sploh ne misli resno. NA KRATKO: nikdar se noče pogovoriti o tem.
EM**** - razmišljanje in pridobitev časa (2)
KUPIT OBLEKE***** - izgovor (3). Obleke je kupila pred kratkim. (če bi že mogla lagati bi se morala spomniti boljše laži)
KAJ SKRIVAŠ PRED MANO?****** - moje direktno vprašanje. Tega se je MAMA NAJBOLJ BALA.
EM******* - razmišljanje in iskanje izgovora (3). Presenečena je nad mojim vprašanjem.
EM******** - razmišljanje + izgovor (4).
NA KRATKO: mama se je z vsemi svojimi moči poskušala izogniti mojim vprašanjem. Ampak zakaj? - neznano. *i*

*naslov* *roza* *b* 2. del *b* *roza* *naslov*
Po parih minutah čakanja nisem zdržala več. Morala sem dol. Stekla sem po stopnicah navzdol - ampak čisto potiho da me ne bi noben slišal. Takrat pa sem slišala nek jezen a hkrati žalosten pogovor. Prihotapila sem se do vrat, naslonila glavo nanje in poslušala.
"Razkrinkati naju hoče!" je rekla mama
"Ne ampak -" je ugovarjal oče
"Nič ampak! Ukrepati morava! Tega ne sme ugotoviti!"
"Prav imaš..."
"Kaj boš storil?!" ga je vprašala. Vem da oče ne mara da se vso delo polaga samo nanj. Vedela sem da mu to vprašanje ni všeč.
"Em..." Samo to je znal reči. Potem pa je zbral dovolj poguma in nadaljeval:
"Pogovoril se bom z njo"
"Tega pa ti ne bo treba. Prej se bo ona pogovorila s tabo. In najbrž potem še z mano. Če bi dobro premešalča to v glavi ... bi ji morda uspelo?
"Nemogoče ... pretežko je. Premlada je. Ni tako pametna kot midva. Nikoli ne bo ugotovila tega. Poskrbel bom da ne bo." je rekel oče. Mamo je poskušal samo umiriti. Poznam ga. Nemara prepirov. Rad ima mir in red.
"Ampak -" je rekla mama, pred tem ko jo je oče prekinil.
"Nič ampak! Pogovoril se bom z njo! Še danes!" je rekel in med tem naredil dramatično pavzo. Potem pa je nadeljeval.
"Mimogrede ... kje pa je ona?"
Čisto sem se ustrašila njegovih besed. Danes naj bi ostala doma tako kot druge dni. Ta dan ni bil nič posebnega. Nisem videla očetovega izraza ampak vedela sem da nekaj razmišlja.
"Kje si jo nazadnje videla?" je vprašal
"Nevem. Pred eno uro je prišla iz sprehoda s Rockyem. Potem pa je nisem več videla."
Vedela sem da sem v hudi nevarnosti. Vem da bi dobila kazen velikosti vesolja če bi starša ugotovila, da prisluškujem, skrivam in ugotavljam njuno laganje. Vedela sem kaj bo sledilo. Poklicala me bosta. Dobila sem velike oči od strahu. Potem pa sem končno počasi a previdno odprla vhodna vrata in odšla ven. To je bilo zame najboljše. Čeprav vem da bi lahko ugotovila veliko novih informacij, za katere še ne vem, sem se odločila, da je to najboljša in najprevidnejša pot.
Ko sem prišla ven, sem pogledala naokoli. Imeli smo velik zelen vrt. Na njem smo gojili paradižnike, kumare, korenje, bučke, ... celo jablano smo imeli. Trava je bila pred parimi dnevi pokošena. Imeli smo lepo izrazito sivo potko, ki nas je vodila do avta. Avto je bil rdeč, kot kri, na njem pa razne nalepke. Glede nalepk ... dolga zgodba. Ko sem bila še mala mi je mama kupila nalepke, da bi jih lepila v beležke in jih tako polepšala. Potem pa mi je v glavo prišla neka ideja, da bi bil avto 'lepši' če bi imel gor nalepljene nalepke. Tako sem seveda razmišljala takrat ... in ... in ... potem sem jih nalepila. Nehote seveda. Še zdaj mi je žal.
Začela sem teči stran od tod. Morala pa sem paziti, da me skozi okno ne bi opazili. In to je bilo pravzaprav zelo težko. Ko pa sem bila dovolj daleč sem se ustavila. Bila sem čisto izčrpana. Vzela sem kolo, ki sem ga zadnjič položila tja in šla nanj.