Do večera so pripeli do majhne oaze, kjer je stalo nekaj hiš. To je bila očitno vas, kjer sta živela Hayo in Kayu. Hayo (ki je bil, kot je Annabelle ugotovila, Kayujev dedek) in Kayu sta živela v majhni kolibi iz kamenja, ki je imela en sam prostor. V kolibi so bile po tleh razgrnjene odeje, na katerih so spali, v kotu pa je bilo še nekaj posod in vrčev. Pred kolibo je bila privezana kamela, na tleh p improvizirano ognjišče. Kayu se je izkazal za izvrstnega gostitelja in za obupnega v angleščini. Z Annabelle sta se večinoma sporazumevala s kretnjami. Zvečer se je vsa vas zbrala ob ognju in tudi Annabelle so povabili zraven. Hayo je začel govoriti nekašne uroke in divje mahati z rokami. Annabelle seveda ni razumela niti besedice, ampak kar naenkrat jo je zgrabil za roko in še preden bi se mu lahko izvila iz prijema ji j z dolgim nožem zarezal v notranjo stran dlani. Močno jo je zabolelo in kri se ji je ulila iz rane. Ampak Hayo ni popustil prijema, temveč ji je roko držal nad ognjem, da je kri kapljala v zgoče plamene. Končno je popustil prijem in kar naenkrat je bilo vsega konec in vsi so se odpravili spat. Annabelle je tiste noči zelo slabo spala: Hayo je smrčal, Kayu pa je nekam izginil in do jutra ga ni bilo domov. Zjutraj jo je prebudilo glasno vpitje in med glasovi je takoj prepoznala nekaj znanih. Ni se motila: pred kočo so bili vsi Xellerjevi, najglasnejši med njimi pa je bil Christian, ki se je drl na Kayuja: »Ti pokvarjenec! Kaj si naredil z njo?!« Annabelle je še nekoliko omotična od spanja prišla iz koče in takoj ko jo je Christian zagledal je stekel k njej. »Annabelle! SI v redu?« Ker mu ni ničesar odgovorila se je začel kar sam prepričevati, ali je z njo vse v redu. Ko je zagledat ogromno rano na njeni dlani, iz katere je po malem še vedno tekla kri, pa se je zapodil v Kayuja in čeprav sta mu Alfred in Edward to hotela preprečiti, ga je pošteno namahal s pestmmi. A tudi Kayu mu ni ostal dolžan in vnel se je pretep in to zaradi ene praske, ki ji je sploh ni naredil Kayu, ampak Hayo.Vsi so opazovali pretep in nekateri so ju skušali ločiti Christiana in Kayuja… Medtem pa nihče ni posvečal pretirane pozornosti Annabelle. Ta je kar iznenada začutila nenavadno bolečino v dlani. Za trenutek je odmaknila pogled s pretepa. Poskušala je zadržati krik, kajti bolečina se ji nenadoma začela širiti po vsem telesu: najprej ena roka, nato trup, druga roka, noge… Kar naenkrat pa je dobila čuden občutek, da ves svet pleše pred njo, počutila se je, kot da je na vrtiljaku, ki se vrti v neskončnost. Nekaj trenutkov je samo stala in se poskušala zbrati, se spomniti kdo je, kako ji je ime, a ni šlo. Vse je plesalo in se vrtelo, njena glava pa je bila prazna. Kar naenkrat se ni mogla več spomniti, kako zajeti zrak. Poskušala je dopreti usta, a bila je ujeta v telesu, ki je ni več ubogalo. Oči so se ji zapirale, poskušala jih je obdržati odprte, a tema je bila močnejša in pogoltnila jo je vase.
»Aaaaaaaaaaaaaaaa« je odmevalo sredi puščave. Vsi so se nemudoma obrnili proti Annabelle, a bilo je prepozno. Izpustila je svoj zadnji krik, zdaj pa je kakor mrtva ležala na tleh. Pretep se je nemudoma končal. Nihče ni vedel, kaj narediti, saj je bil najbližji zdravnik oddaljen več ur…
________________________________
Lepo pozdravljeni! Ne morem verjeti, da sem tako dolgo odlašala s tem delom… Upam, da bom naslednjega objavila čimprej!
Lep pozdrav,
Nena