Ko se je Annabelle zbudila je bila ura že pet popoldne. Takoj je poklicala Monico in Caroline ter se jima opravičila, ker ni prišla. Bilo ji je dolgčas in ker se teta Belle še ni vrnila, se je odločila obiskati Josette, v upanju, da bo našla odgovore na nekatera izmed svojih vprašanj. Toda ko je prišla do njene hiše, so bila vsa polkna zaprta, kljuka na vratih pa razbita. Annabelle je počasi vstopila in začela klicati Josette. Odgovora ni bilo. Iznenada je zaslišala korake. "Josette, si to ti?" je vprašala in v telefon odtipkala 113. Ravno ko je pred sabo zagledala Christiana, ki je imel majico zapacano s krvjo, se ji je oglasil policist. Christian je dobesedno skočil nanjo ter ji skušal izpuliti telefon, Annabelle je še pravočasno zakričala policistu naslov, kajti že v naslednjem hipu je ta razbit ležal na tleh. Niti deset minut ni minilo, ko se je na vratih pojavila policija. Preiskali so hišo in našli Josette mrtvo v njeni spalnici. Naslednjega dne Annabelle ni šla v šolo, s teto je šla na policijo izpričat, kaj se je zgodilo. Tam so bili tudi vsi Xellerjevi in prav vsi so jo gledali z besom v očeh. Annabelle se je začela bati še za lastno življenje. Christiana so pridržali, toda v stanovanju so našli tudi neke druge prstne odtise, ki niso pripadali ne Annabelle, ne Christianu. Od slednjega pa ni bilo moč ugotoviti, kdo je domnevni sokrivec, saj je Christian vztrajno zanikal, da je česarkoli kriv. A kdo bi mu verjel?
Zvečer je Annabelle vprašala teto: "Teta, kdo so ti Xellerjevi?" Teta je malo oklevala, nato pa odgovorila: "Pred kakimi petimi leti so se preselili sem; v bistvu niso prava družina, gospod Xeller je zdravik in veterinar, njegova žena Olivia pa prav tako. Posvojila sta štiri otroke: Alfreda, dvojčici Victorio in Valerio in Christiana. Vsi so čudni, vendar si nikdar ne bi mislila, da je fant sposoben umora. Že zelo dolgo si prizadevajo, da bi odkupili gozd od mene, ampak po tem, kar se je zgodilo, sem se odločila, da niso primerni kupci. Sploh pa mi je že gospod Conte svetoval, naj jim ga ne prodam." "Gospod Conte? Je to Marcov oče?" je bila še naprej radovedna Annabelle. "Ja, tudi oni so se priselili sem, samo nekaj mesecev po Xellerjevih. Gospod Conte je zelo ugleden človek in tudi sam ima v lasti velike posesti, travnike in gozdove. Contejevi so popolno nasprotje Xellerjevih; prijazni, družabni." je zaključila teta. Annabelle je v postelji še dolgo premišljevala o tem. Odločila se je, da bo takoj naslednji dan prosila učiteljico, naj jo presede.

Dragi/e bralci/ke,
upam da dva dela v enem dnevu nista preveč...jaz bi namreč lahko napisala tudi cel roman :blush:. Napišite mi, koliko delov na dan/teden bi vam najbolj ustrezalo, pa tudi ali se vam zgodba zdi OK, tako da kliknete :heart:.
Lp,
vaša Nena