Ojla nov del je že tu.
:warning:TW: Ubijanje,kri:warning:

"No ali si pripravljena ali ne? Danes bo kri lila v potokih." , se je zasmejala Lili. Vedela sem, da proti njej ne morem nič . Preprosto sem prikimala in se vdala v usodo. Še v tistem momentu sem se znašla v sobi svoje bodoče najboljše prijateljice. Čeprav je bil še dan je spala tako kot moja prva žrtev. "Tukaj imaš nož. Jaz imam pomembnejše posle za opravit medtem časom. Poskrbi samo, da se pod nobenim pogojem ne zbudi" , je rekla in se teleportirala nekam v neznano.


Ne vem sicer zakaj se moja žrtev ne sme zbuditi. Tudi če se to zgodi mojega napada ne bi pričakovala in jaz bi zmagala bitko. Pogledala sem torej skrivnostno dekle. Z obrazom je bila obrnjena proti zidu. Vse kar sem lahko videla so bili njeni dolgi rjavi lasje. "Morda je bolje, če ne vidim njenega obraza. Morda je bolje, če nikoli ne vem kako izgleda. Njen obraz mora za vedno ostati senca." S to mislijo sem se s dekletu približala in ji nož zarila naravnost v sredino njene glave iz katere so rasli ti njeni dolgi lasje. Prizor je bil podoben kot pri Tomažu. Rjuhe na njeni postelji so se napolnile s krvjo, ki je iz njene glave špricala v neskončnih potokih smrti in bolečin.


Gledala sem jo približno eno minuto dokler se Lili ni vrnila. Roko sem ji kar sama podala. Preprosto nisem mogla videti nobene krvi več. Spet sva se znašli v moji sobi in na meni ni bilo nobenih dokazov o mojem dejanju. Bila sem popolnoma obupana. Najraje bi vzela kar svoje življenje. Raje bi bila mrtva kakor, da moje življenje kontrolira ta psihopat. "Pa saj je bilo kar fino se ne strinjaš? Sploh ne izgledaš tako obupana kakor zadnjič," je rekla Lili kakor, da sva neki "Bestiki". Moja žalost se je takrat spremenila v jezo, ki sem jo komaj še kontrolirala: "Kaj boš pa sedaj?! Mi dala še eno ogrlico?" "Ne bodi trapa no. To sem ti podarila za spominek na tvoj prvi umor.",se je zahihitala. "No ja lepo te je bilo videti Lili. Se vidiva na naslednjem srečanju. Adijo!."