hejla! končno objavljam prvi del zgodbe, ampak najprej naj povem, da mi je pri tem delu zelo pomagala Her in se ji moram zahvaliti:heart::heart:. brez nje bi čakali še kakšno leto:joy:

Starejša gospa, prestara, da bi bila mama se je na meglen dan sprehajala po Godricovem dolu in pred sabo potiskala siv voziček. Notri je spal majhen fantek, star malo več kot eno leto. Spal je z nasmehom na obrazu in njegova babica, Avgusta Velerit je vedela, da sanja o njegovih starših. Toda nekaj je bilo narobe. Gospa je ves čas prestrašeno gledala okoli in imela našpičena ušesa kot, da jo bo kdo vsak čas napadel. Nenadoma je zaslišala nekaj! Poskočila je in izvlekla palico čudne oblike. Usmerila jo je proti dojenčku. Zaradi glasnega smeha se ni slišalo nič, samo videl se je moder blisk in dojenček je izginil. Smeh se je za trenutek ustavil, nato se je zaslišalo »AVADA KEDAVRA!« meglo je razsvetlil zelen blisk, zagledali smo postavo v črnem plašču, z obrazom belim, kot kozarec mleka, očmi rdečimi kot kaplja krvi in kačinim nosom. Podobo starke je dvignilo v zrak, pribilo ob tla i obležala je tam, negibno z obrazom bol belim kot obraz postave, ki je že izginila v noč.
Lily Potter, mlada mama Harryja Potterja, dojenčka, od Nevilla starejšega le nekaj dni se je v njegovi sobici z njim igrala, ko se je v njegovi sobi nenadoma prikazal voziček z Nevillom v njem. Lily je takoj vedela kaj to pomeni. »James?« je zaklicala svojemu možu, ki je v dnevni sobi bral Preroške novice. »Ja? Je vse v redu?« ji je brezskrbno odgovoril. »Ne. Prihaja.« mu je odgovorila trenutek preden je zunaj videla zelen blisk. »Ostani tam in pazi na Harryja!!!« Lily s tem ni bila zadovoljna, vendar James je že pograbil palico in zdrvel proti vhodu. »Pusti jih na miru!« Se je že zaslišalo. Nato zopet tisti smeh in zelen blisk. Otroka sta začela jokati. Postava, tokrat je lebdela je prispela v Harryjevo sobo. »ODIDI!« Se je zadrla Lily. »Umakni se, brezkrvnica!« Je rekel. Lily je začutila solze v očeh, a morala je ostati močna. Toda postava jo je odrinila.. »Mrlakakensteinu nihče ne ukazuje!« je jezno dodal. »Oh, poglej, poglej. Imam izbiro? Ah, začnimo s temle, njegove zelene oči mi grejo na živce.« usmeril je palico proti njemu. »AVADA KEDAVRAAAAAAAAAAAAA!« Je zaklical. Toda kletev se je odbila od Harryja nazaj v postavo, ki jo je odneslo in izpuhtela je v zrak.