To je peti del.
Malo dlje je trajalo, ker se mi je zaklenil word.
Uživajte!
Bila sem v pričakovanju, da ga bom lahko spoznala in komaj po času zaspala.

Zjutraj sem se vsa zlepljena zbudila. Pogledala sem sonce. Še imam lepi dve uri do časa srečanja. Dovolj časa, da skujem načrt kako priti od tod. Prvič v življenju ne bom šla po pravilih. Ampak to je dobro. Edini smiselen način življenja je brez pravil, tako zdaj grem jaz po svoje. Odrasla sem. Moja 140 letna mama mi ne bo več ukazovala zdaj sem svobodna. In to svojo svobodo bom vlekla v vsa stoletja vse do svojega padca. Stekla sem naravnost v kuhinjo in Tulip sunila nekaj kosov kruha in en kolut sira. Nisem želela, da me ustavlja. Takoj, ko bodo vsi odšli na kosilo bom s konjem pobegnila. Stekla sem v sobo in odprla omaro. Iz nje sem potegnila veliko prašno škatlo in jo odprla. Vedela sem kaj je v njej a je nikoli nisem želela odpreti a čutila sem, da je bil takrat pravi čas. Z rokami sem segla v škatlo in iz nje potegnila tanko svetlo modro vilinsko obleko za vodo. Razprla sem jo in iz nje je zletel listek. Prijela sem ga in na njem je pisalo:
Kaira,
To je moje darilo zate. Nadeni si jo in prilagodila se bo tvoji velikosti.
Uživaj v vodnih užitkih tvoj oče

Nasmehnila sem se. Osrečilo me je dejstvo, da je darilo od očeta, ki se ga ne spomnim. Prijela sem obleko in si jo počasi nadela. Prilegla se je moji velikosti. Srebrni lasje so se počasi vili po moji obleki. Volančki na obleki so lepo valovali v vetru, ki ga je prineslo skozi moje odprto okno. Bila sem pripravljena v tistem trenutku pa sem pogledala svoje lase in konice las. Konice imam pobarvane na krvavo rdečo tako kot vsi prebivalci našega kraljestva. Če bom šla v vodo bo barva zbledela in mama bo to opazila. Premetala sem celo sobo a nisem našla barvila za konice. Z mano je konec. V tistem trenutku pa sem v nekaj zadela in to je na srečo bilo barvilo. Prijela sem ga in vrgla v torbo. V njo sem vrgla še kruh, sir in krzno v katerega se bom obrisala. Prijela sem svoj velik lok in tul s puščicami. Šla sem mimo glavne dvorane. »Kaira!« je zaklicala mama in nato mi je nekaj govorila. Bila sem tako zatopljena v svoje misli, da sem vse njene besede preslišala razen zadnjih: »to je to. Kot vidim imaš druge načrte zato se nam ne boš pridružila.« Samo še pokimala sem in stekla čez cel grad. Pretihotapila sem se do hleva in šla vanj do konja. Nadela sem mu sedlo in uzdo. Lok sem mu zapela za bok. Stražarji so šli na kosilo in zaprli glavna vrata. Šla bom čez vrata za stražarje. Iz torbe sem prijela ključ in odprla vrata. Konja sem previdno spravila na pot in se vsedla vanj. Konja sem malo udarila in pognal se je v galop. Vilinska obleka mi je plapolala v vetru. Ogrinjalo iz dveh ožjih dolgih kosov blaga mi je plapolalo v vetru. Lasje so se mi lesketali v soncu in izrazito so se videle moje konice. Moje močno telo se je dvignilo ob skoku čez hlod in galopirala sem naravnost proti Samorogovem slapu. Takoj ko sem slišala žoburenje vode sem konja upočasnila in skočila iz njega. Pivezala sem ga za vejo in se napotila proti vodi kjer se je delala mavrica. Izza slapu je prišel samorog. Velik bel samorog. Iztegnila sem dlan, ki se je zasvetila v srebrnem siju. Iz srebrnega sija je padalo perje. Srebrno perje takšno kot moje na krilih. Samorog se mi je približal, saj je začutil magijo. Karnaenkrat pa je stekel. Zastrigla sem z ušesi. Nekdo se mi je približeval. Zaprla sem pest tako, da sem nehala oddajati magijo. Na skalo sem vrgla malho in si sezula sandale. Položila sem jih zraven in počasi zaplavala v vodo. Podoba se je približala. Potopila sem se, da me oseba ni morala opaziti. Opazovala sem jo in kmalu videla kdo je. Bil je on. Pognala sem noge in se dvignila nad gladino. Stopila sem do skal in prišla do njega. Začudeno me je pogledal. »Si ti Kaira?« »Da. Kdo si ti?« »Ime mi je…
To je vse.
Kako je ime fantu?
Mu je Kaira všeč?
Je zgodba v redu?
Hvala, da si prebrala!
Lp. fla