Heyy tumaj sem z novim delom. Zelo vesela bi bila vašega odziva v čimvečjem številu, saj tako vem, da vas zanima. Pa še nekaj - z Manon Whitethorn pripravljava nekaj prav posebnega :wink:

Azamarr je stal v zapuščeni ulici v revni četrti Reinholda in se mrščil. Zunaj je bila trdna tema Tayn bi že zdavnaj moral priti za njim. Ga je res tako hudo nalomil, da je obležal? Sam pri sebi se je zahahljal in se samozavestno odpravil iz ulice, osmrajene od do vrha polnih smetnjakov, ki jih nihče več ni čistil. V to ulico je zahajal le še malo kdo in ponosno je za to krivil svojega brata. Ko se je boril z nekim vilinom iz dvora, sta naredila celo razdejanje, od katerega si ulica ulica ni več opomogla. Pa brat tudi ne, saj ga je tisti vilin na koncu porinil v eno od peči.

Ko je bil že skoraj na eni od glavnih ulic z osvetljavo, se je za vsak primer še enkrat obrnil in preveril ali se je tisti presneti vilin vseeno prikazal. Malce je nagnil glavo, da bi preveril še za vogalom in v istem trenutku se je zavedel, da je bila to grozljiva napaka. Na izpostavljen vrat mu je pritiskalo hladno bodalo, ki ga je v roki držal prav Tayn.

“Tole je bilo pa presneto lahko. Preveč pomemben se zdiš sam sebi, da bi me še malo počakal kajne?” Azamarr ni odgovoril. Samo zarežal se je. Tako kot je sam naredil napako, jo je zdaj tudi Tayn. Če bi ga hotel ubiti, bi moral to storiti še isti trenutek kot, ko mu je na vrat položil bodalo. Toda tega ni storil, in močno ga je zagrabil za zapestje, v katerem je Tayn držal bodalo. V roki, ki jo je stisnil je nekaj počilo, bodalo pa je padlo po tleh. Azamarr se je spet zarežal, ko je Tayn trznil. Toda izpustil ni niti enega samega glasu.

Izpustil je Taynovo roko, ki je zdaj od komolca navzdol le še visela. Vilin se je opotekel in z ne poškodovano roko zagrabil bodalo na tleh. Prijel ga je in ga zalučal proti njemu. Uspelo se mu je izmakniti in ostra konica mu je oplazila ramo, da se je ulila kri.

Nato se je ista konica zarila v steno ene od zapuščenih hiš, in nekaj ometa se je vsulo po tleh. Ustne so se mu raztegnile v še večji nasmeh, ko je sledil bodalu in nato spet pogledal Tayna.

“Zdaj že tako slabo ciljaš?” je siknil in se posmehnil. Ni se mogel več zadrževati. Vedel je, da je zdaj njegov nasprotnik najbolj nemočen, in zato se je zagnal proti njemu. Med tekom je iz žepa potegnil puščice, prepojene z zmajskim strupom in se pripravil na met. Toda tedaj je proti njemu zarezala neznosna svetloba in ga zaslepila. Svetloba je prihajala iz Taynove smeri, se je zavedel preden ga je svetloba dokončno zaslepila in je le še slepo opletal okoli.

Tayn je roko dvigal nad glavo in prstan, ki ga je imel na roki usmeril proti Azamarru. Obsedeni se prenašajo svetlobe, preveč občutljive zenice imajo. In vse skupaj je bila pravzaprav le igra. Zamotil ga je, ker je čakal, da se luna dvigne dovolj visoko. Ko je dosegla sam vrh neba, je dvignil družinski prstan in gledal. Opazoval je, kako njegov z demonov obseden nasprotnik kriči njegovo ime in ter nazadnje le še divje krilil z rokami, da bi ga našel. On pa se je le še sproščeno sprehodil do trupla, ki so ga od svetlobe zdaj stresali krči in mu veličasten meč, ki si ga je snel s hrbta zabodel v prsi. Toda demon ni umrl. Pa saj tega ni hotel.
Azamarr je v mukah ležal na tleh in še vedno vpil in se poskušal rešiti in prijema meča, ki se je zaril skozenj in nato še v kamnita tla.
“Kje je Abalyne?” je siknil vilinu z demonom v sebi in meč zavrtel, da je vilinski del obsedenca zarjul od bolečine.

“Nikoli ne boste izvedeli, vi bedaki,” je siknil demonski del, ki ni čutil bolečine in se nato sesedel, ko mu je Tayn prerezal grlo.

Naenkrat je bilo v ulici tiho kot v grobu in Tayn je telesu za zadnji ukrep, čeprav je bil že mrtev, še odrezal glavo nato pa oba dela trupla skril v smetnjak.


To je počel ves čas zadnje čase. S še nekaj izbranimi vilini so iskali obsedene viline in poskušali iz njih izvleči informacije o višjem demonu. Vedno so bili neuspešni in demoni so raje umrli skupaj s svojimi nosci teles kot, da bi izdali temnega gospodarja. Za po vrh pa so včasih morali ubiti koga, ki so ga poznali.