Srečnega pa zdravega :) Se res opravičujem, da tolk dolg ni bilo novega dela.
*b*Preden nadaljujem, samo povem, da je idealna starost za branje te zgodbe 13+, delno zato, ker se na trenutke ukvarja z dokaj resnimi temami. Če to berete mlajši, nekaterih stvari mogoče ne boste razumeli. Vsa vsebinska opozorila so zdaj na vrhu dela, ker je tako lažje.*b*

*b*Vsebinsko opozorilo: motnje hranjenja, spolno nadlegovanje, omembe spolnega napada*b*

*b*Ravenwood, KY, 16. oktober, 2023, zdaj*b*
Connor je hodil po hodniku, bili sta še dve minuti do konca odmora za kosilo, a njemu se ni ravno mudilo na pouk. Vrata učilnice za matematiko so bila rahlo odprta. Stopil je do vrat, in jih odprl. Za mizo v prvi vrsti, ki je bila najdlje od vrat je sedela suha punca, in tiho jokala. Rdečkasto-rjavi lasje so zakrivali njen obraz, a je kljub temu vedel kdo je. Zaprl je vrata, in pristopil do nje.
“Če si to ti Claire, me pusti na miru,” je izdavila, in pridušeno zahlipala.
“Amber, hej Amber, kaj je narobe?“
Njena glava se je dvignila, in vanj se je zastrmel par svetlih zelenih oči, z komaj vidnimi sledmi rjave okoli zenic.

Spomnil se je tega, kako je izgledala prejšnje leto. Imela je sicer kakšnih sedemdeset kil, ampak je bilo boljše kot zdaj, ko se je zdelo, kot da z vsakim mesecem bolj izgineva. Usedel se je na mizo na njeni desni.
“Hej, kaj je narobe? Ti je Claire spet kaj rekla?”
S solznimi očmi je odkimala. “Spet sem bruhala. Pomislila sem koliko kalorij sem pojedla, in, in kako bom spet postala debela od tega.”
Imelo ga je, da bi zakričal nanjo, jo stresel za ramena, ji povedal kako izgleda v resnici. *i*“A se ti je zmešalo?! Tehtaš manj kot petdeset kil!”*i* Vedel je, da ne bo delovalo, ampak včasih si je res želel, da bi. Prizadelo ga je, ko je gledal, kako njegova prijateljica hira pred njegovimi očmi, on pa ni vedel kako točno ji lahko pomaga. Zadnja dva meseca ji je sicer šlo na boljše, ampak Connor tega ni še opazil.
“Nočeš biti tu?”
Prikimala je.
“Hočeš, da te peljem domov?”
“Ne bi smela biti na hodnikih zdaj, kaj če naju kdo opazi?” Je zaskrbljeno vprašala.
“Ne skrbi, saj bo v redu.”
Na njuno srečo sta odšla iz šole, brez, da bi ju kdo ustavil na hodniku.

Connor je s pogledom iskal svoj avto, ko je videl fanta v usnjeni jakni in strganih sivih kavbojkah, ki je bil s hrbtom naslonjen ob nek avto. Bil je Oliver, z napol pokajeno cigareto v ustih. Ob pogledu nanj ga je obšla množica spominov, hkrati pa je sledil še občutek hrepenenja. Spomnil se je neprespanih noči, tega, kako hitro mu je srce tolklo, toplote in posledične evforije, ki sta ga obšla, potem ko... *i*Ne. Ne. Nehaj misliti na to.*i* A bilo je prepozno. Spet ga je prevzelo hrepenenje.

“Očitno si pozabil, ampak dolguješ mi še sedemdeset. In to od julija,” je rekel, ko je Connor prišel do njega.
“Vem.”
“Veš da me Brittney, tista mrha od bivše, ne bo več spustila na svoje zabave?”
Saj res, Brittneyjine zabave. Bil je na eni poleti. Naslednji dan se je zbudil tako zmačkan, kot še nikoli. Dogajanje od prejšnje noči se je zameglilo v napol jasen zmazek dogodkov, z izjemo enega občutka. Občutka, ki ga je zdaj hotel spet doživeti.
“V kolikor se spomnim,” se je vmešala Amber, ki je ravnokar pristopila do njiju, “, te je vrgla ven, potem ko si prinesel ilegalno trdo drogo, in jo ponujal drugim, da jo vzamejo.”
“Pa kaj pol?” Ji je rekel, in pihnil oblak dima v zrak. “Jeremy in njegova sta zadnič travo kadila, in lahk še vedn prideta.”
“Če bi se katera poljubljala s tabo po francosko, bi bilo tako, kot da bi lizala pepelnik,” je odvrnila, in odšla stran.
Hotel je že oditi za njo, a je začutil stisk njegove roke na svojem zapestju.
“Vinnie me bo fental, če mu ne plačam robe. Rabim ta denar. Štekaš, Jones?” Nakazal je proti Amber. “Povej trlici, da bo že našla pravega tipa zase, karkol reče o sebi.”
Prikimal je, in odšel do svojega avta, pred katerim je že čakala njegova prijateljica. *i*Sedemdeset dolarjev. Kje hudiča, naj dobim toliko denarja?*i* Žepnina od prejšnjega meseca ne bo zadosti, in ni si upal spet krasti denarja od očeta.

“Misli si, da je neka zvezda, samo zato ker je kapetan nogometne ekipe, in je hodil z najbolj popluarno punco na šoli. Pač ne, samo še hujši je postal, odkar se je začel družiti z mamilaši. Si slišal, da naj bi kadil travo?”
A on jo je samo napol poslušal. Trenutno je bil z mislimi pri samo eni stvari. Takoj ko se je usedel za volan, je segel po vrečki karamelnih bonbonov, in enega pojedel. To je bil edini trenutni način, da se je lahko zamotil in nehal misliti na tisto, po katerem je tako hrepenel. Alkohol mu je tudi pomagal, a zaradi očitnih razlogov ga zdaj ni imel pri sebi.

Takoj ko sta vstopila v njeno hišo, se je zaslišalo veselo bevskanje, in trenutek kasneje se je vanjo zapodil velik pudelj, in začel skakati po njej.
“Rufus, sedi“ je ukazala, a pes je ni ubogal.
“Sedi,” je rekel Connor. Pes se je takoj usedel, in ga pogledal, ves v pričakovanju pred naslednjim ukazom.
“Kako si to storil?”
“Ne vem.” Nenadoma je pes v strahu zabevskal, in se umaknil stran od njega.
“V redu je fant, samo Connor je,” je z mirnim glasom rekla, in psa pobožala po glavi. Medtem se je Connor sezul, in odšel do kavča, kjer je Mochi, siamska mačka, ravnokar počivala.
Mačka je obrnila glavo v njegovo smer. Ko je segel proti njej, da bi jo pobožal, je upognila hrbet, in spodvila rep med noge. Še enkrat je postavil roko pred njo, a je zapihala nanj, in jo odkurila na mačje drevo na drugi strani sobe.

“Čudno, zadnjič ko si prišel, se je obnašala čisto normalno,” je pripomnila Amber. Ni si mogel pomagati, da ne bi opazil, da sta njena hišna ljubljenčka očitno bolje nahranjena kot ona sama. Šla sta gor po stopnicah v njeno sobo.
Na steni med vsemi anime plakati, točno nad njeno posteljo, je visela črtasta pravokotna zastava.
“Vidim, da ti jo je oče pustil obesiti,” je bleknil Connor. Takoj zatem je uvidel, da je rekel nekaj precej neumnega. Njena mama tega seveda tega ne bi nikoli pustila. Kar je zastava predstavljala, je bil celoten razlog, da sta se njena starša sprla, in kasneje ločila. Če je bil čisto iskren, ni razumel zakaj bi se kdo ločil zaradi česa *i*takega*i*.

“Hočeš, da sem zdaj s tabo?”
“Ja.”
Usedla se je na svojo posteljo, in on se je usedel poleg nje.
Tako sta oba molče sedela, brez potrebe, da bi kaj rekla drug drugemu.
Pomislil je, da bi poklical v kakšno restavracijo, in ji naročil hrano, ampak se je takoj premislil. Če bi to storil, bi moral ostati, in paziti, da je slučajno ne izbruha. Ni vedel kako jo naj odvrne od tega, če bi pomislila na to.

Čez čas je Amber vendarle spregovorila: “Te je tvoj brat kaj kontaktiral odkar—?”
“Ne,” je odgovoril, in uprl pogled v tla. Vedel je, kaj je hotela reči.
Na živce mu je šlo, kako je poskušal dati vse to za sabo, in ravno, ko je mislil, da je, ga je nekdo spet vprašal kaj takega. Kot bi namerno odpirali že napol zaceljene rane. Cela jebena šola je vedela, kar se je zgodilo tistega dne poleti, z uslužbenci vred. Kako ne bi, saj je bilo povsod po poročilih. No, vsaj mislili so. Niso vedeli kaj je bilo prej, za kaplje krvi na kuhinjskih tleh, njegovega brata, ki poskuša zaustaviti krvavenje iz svojih ran, mamin začetni šok in nato panika, in on, ki je samo… stal tam.
Presenečen je bil, da se niso razne govorice razširile kot požar, takoj ko se je šola začela. Slaba stran tega, da živiš v takem majhnem kraju.
“Nisi ti kriv za to, ne vem zakaj misliš, da si.” Če bi le vedela, je pomislil.
“No, mislim, da bom šel,” je rekel čez nekaj minut v tišini. “Upam, da boš bolje.”
“Adijo. Ključi so na mizi ob vratih.” Nasmehnila se mu je. Vstal je, in odšel iz sobe. Ni hotel nazaj v šolo, a se je kljub vsemu odločil, da bo šel, samo zato, ker je Melody rabila prevoz po šoli.
*b*****b*
Bilo je sredi odmora za kosilo, in Mel se je odločila, da bo šla ven, in se malo razgledala po okolici šole. Želela si je, da bi imela odmor istočasno kot Connor, tako bi imela več možnosti, da bi klepetala s njim. Pri steni je stala skupina fantov iz četrtega letnika. Ko se jim je približala, so njihovi glasovi potihnili in njihovi pogledi so se preusmerili na njo.
“Hej mačka, dobro izgledaš.” Izgledal je kakšna tri leta starejši od nje. Svetlo-rjavi lasje so mu padali čez oči. Verjetno na šoli ni veliko punc, ki se jim ne bi zdel vsaj malo privlačen. Melody je čutila kako ji želodec tone. Karkoli bo zdaj sledilo, bo slabo.

Stopil je naprej, in se naslonil ob steno. Bil je visok kakšnih meter devetdeset, precejšnja razlika proti Melinim meter enainšestdeset. Vonj cigaretnega dima je seval iz usnjene jakne, ki jo je nosil.
Umaknil si je lase izpred oči. Njegove tanke ustnice so se ukrivile v nasmešek. “Punce kot si ti, so redka stvar tukaj.”
Njegove rjave oči so se zalesketale, ko je njegov pogled taval proti njenim prsim.
“Lepe sise imaš. Dobre velikosti so.“ Trojica za njim si je izmenjala nekaj pogledov, in se trudila, da se ne bi začela smejati.
Mel je pogledala v tla. Bilo ji je sila neprijetno. Vsakič ko si je predstavljala tako situacijo, če sploh, si je zmeraj domišljala, da bo kaj rekla nazaj. Kakšno dobro opazko, ali pa preprosto zakričala, naj se briga zase.

Hotela se je sprehoditi mimo, a se je odlepil od stene kot senca, in stopil pred njo. Naredila je korak nazaj, a je hitro začutila rahel stisk njegove roke, ko je pristala na njenem ramenu. Zmrznila je. Najraje bi se iztrgala iz njegovega prijema, in stekla stran. Ampak ni. Strah in naraščajoče nelagodje sta jo prikovala na mesto. Ozrla se je naokoli, če je kdo v bližini, a ni bilo nikogar, ki ji bi lahko prišel pomagati. Ostalim fantom pa je dogajanje očitno bilo preveč v zabavo, da bi posredovali.

“Darkerica in kapetan nogometne ekipe, to bo zanimivo.“ Nasmehnil se je in ob tem se je dalo videti njegove od kajenja porumenele zobe.
“Bi se dala na kolena zame? Zgledaš kot punca, ki bi uživala v tem.”
Njegove oči— šele zdaj od blizu je opazila četrtino zelene v levem, so se poželjivo zastrmele vanjo, in vsrkavale vsako ped njene postave. Ošinila je ostale izmed njih, vsi so bili vsaj dvajset centimetrov višji od nje. Že si je začela predstavljati najhujši možni scenarij, ko je za sabo zaslišala korake.

“A če bi videl vročo prodajalko v Walmartu, bi ji tudi začel razlagati kako bi jo rad položil, ali je to rezervirano samo za punce, ki zelo očitno niso vate?” Je rekel ženski glas. Fant je ostal tiho.
Claire je stopila naprej, in prekrižala roke.
Zatlačila si je pramen svojih rdečih las za uho, preden ga je pogledala točno v oči.
“Kaj je Oliver, ti je mačka jezik snedla? A je tvoj edini način pogovora z neko punco, to da jo nadleguješ?” V njenem sicer odločnem glasu je bilo ob tem slišati drhtenje. “Aja ne, to je edina stvar, ki povzroči, da dobiš trdega.“ Pri tem se je bežno nasmehnila. “Zdaj pa spizdi iz njenega vidnega polja,” je rekla, in se postavila ob Melody. “Daj že, čakam,” je pristavila.
“Kaj nam pa boš, iztaknila oči s tistimi nohti?” Je odvrnil eden izmed fantov, a so vsi kaj hitro odšli. Claire je še nekaj sekund počakala ob njej, preden je odkorakala stran.

Melody je presunilo tisto kar se je ravnokar zgodilo. Na tihem je bila vesela, da se je nekdo postavil zanjo, tudi če je bila ta oseba Claire, in je to storila na nek svoj način. Še pet minut do konca odmora. Odšla je nazaj notri v šolo. Med hojo do učilnice, je nekaj metrov pred sabo opazila
znano osebo. Stekla je naprej, doker ni prišla do Claire.

“Rada bi samo rekla, hvala za tisto prej.”
“Mnja seveda,“ je zamomljala v odgovor.
“Imaš kakšnega hišnega ljubljenčka?” Je vprašala Mel, ko je opazila živalske dlake na njenih vijoličnih kavbojkah.
“Imam psa. Afganistanskega hrta, če hočeš, da sem bolj natačna.” Fasada, ki jo je do sedaj obdajala se je malo odkrušila.
“Jaz imam pa mačka,” je rekla Melody.
Claire je vtem prišla do svoje omarice. Že je hotela ven vzeti zvezke, a se je obrnila. Melody je še zmeraj stala za njo.
“Bi mi lahko nehala slediti kot izgubljen pes? Hvala.”
*b*****b*
Tako kot vsak dan, jo je spet Connor peljal domov. Tokrat sta poslušala pesem glasbenika z živo rdečimi lasmi, po naglasu sodeč britanec, v kateri je pel o tem, da ga noben ne ljubi.
“Veš, da sem včasih mislila, da bo srednja šola tako kot v *i*My Babysitter’s a Vampire*i*?”
“Torej si mislila, da bodo vampirji na šoli?” Je v šali vprašal. Mel je uspela opaziti, da so njegove blede ustnice čisto razpokane.
“Seveda ne, samo to…, da bo bolj kul, pa da bom lahko nosila kar želim. Recimo, eno mojo sošolko so poslali do ravnatelja danes, ker je kazala preveč ramen.“
“Pravila za oblačenje so tko neumna, noben tip ne gleda ramen, ponavadi gledamo malo bolj dol.” Ta zadnje je bilo rečeno v šali, ampak po današnjem incidentu, je imela dovolj takih komentarjev, tudi če so bili mišljeni neresno.

“Vi moški nas neprestano seksualizirate, dovolj imam tega!”
“Pa saj nismo vsi moški—“ Pri priči je umolknil, ko ga je pogledala.
“Veš kaj, vidi se, da te še noben ni nadlegoval, ali pa dajal neprimerne komentarje glede tvojega telesa,” mu je zabrusila nazaj.
“A je vse v redu? Se ti je danes kaj zgodilo?”
“Res hočeš vedeti kaj je bilo? Danes sem bila zunaj, in so me videli eni iz četrtega letnika, in neki model—”
“Na črpalko bova morala iti,” je rekel, gledajoč armaturno ploščo. ”Se opravičujem, ker sem te prekinil. Nadaljuj.”
“Ogledoval si me je, potem pa mi je govoril neprimerne komentarje.”
Connor je znižal glasnost glasbe, nato pa jo z pogledal z vprašljivim izrazom, kot bi to, kaj točno ji je Oliver govoril, bil nek nujen podatek in si ne more predstavljati kaj zaboga bi ji lahko rekel.

“Vprašal me je,…” je začela, ko se je spomninjala nagnusnih stvari, ki jih je ji govoril. “No, vprašal me je, če bi se dala na kolena zanj. In pri tem me je tako pogledal, da me,… strah me je bilo, da me bodo zvlekli nekam, in mi kaj storili.“ Glas se ji je zlomil.
“Čakaj, čakaj,” njegov glas je bil nenadoma poln skrbi “, kdo pa ti je to rekel?”
“Neki Oliver, kaj pa vem,“ je polglasno zamomljala. Šele zdaj se je zavedala solz, ki so ji polzele po licih. Obrnila je glavo stran, in naslonila obraz ob okno. Ni hotela, da jo vidi v takem stanju.
“Melody, žal mi je, da sem rekel tisto, kar sem prej, bilo je neumno, in— in popolnoma neumestno. Če bi vedel, kaj se ti je zgodilo, ne bi nikoli rekel tega.”
Obrisala si je solze. “Pa saj se ne jokam zaradi tvojega komentarja. To je zato, ker nisem niti v šoli varna pred takimi ljudmi kot je on!” Posmrkala je.
“Hej, hej, vse bo v redu,” je nežno rekel. “Vse bo v redu.”
Mel se je nasmehnila, in poskrbela, da tega ni videl. Del nje je pričakoval, da bo naslednjo sekundo začutila kako položi roko na njeno ramo, da jo potolaži, ali celo poboža po laseh. A vendar ni. Kljub temu je bila neizmerno srečna. Če ne bi sedela v avtu poleg njega, bi ta trenutek posnela glasovno sporočilo o vsem, in ga poslala Marissi.

Vtem sta prispela do črpalke. Connor je šel točit bencin, in tako je Mel ostala sama v avtu.
Prižgala je Spotify, in si zavrtela najljubšo pesem.
*i*Moj bog, grozno izgledam*i*, je pomislila, ko je zagledala svoj obraz v ogledalu. Pobrskala je po torbi za robčki, ter si obrisala mešanico razmazane maskare, črtala za oči in solz iz obraza. Morala je to nekako popraviti, ni hotela, da domači že ob pogledu nanjo posumijo, da je kaj narobe. Obžalovala je to, da ni vzela črtala za oči s sabo. Po temeljitem pregledu torbice, je ugotovila, da je najbližja stvar temu, ki jo je imela, črna šminka. Boljše kot nič, vsaj tekoča ni. Vzela je jo iz torbice in si poškušala po najboljših močeh obrobiti oči.

Čez kakšne tri minute se je Connor vrnil s steklenico ledene kave v levi roki.
“Tole je zate,” je rekel, ko je sedel v avto, in ji podal steklenico. “Mislil sem, da jo bi hotela, glede na to, da si imela slab dan.” Mel je nemudoma ustavila glasbo.
“Hvala,” je rekla, in vzela kavo.
“Ni treba ugasniti glasbe, lahko pustiš če hočeš. Kaj pa poslušaš?”
“Type O Negative.”
“Prvič slišim.”
Že je hotela pritisniti tipko za predvajanje, a se je Connor oglasil.
“Na, lahko na mojem telefonu poslušava.”
“Hvala.” Po nekaj sekundah se je pesem začela predvajati preko avtomobilskih zvočnikov.
“Hej, veš, da se nisva še predstavila drug drugemu?” Iztegnila je desno roko, in upala, da jo bo sprejel. “Melody Asher.”
“Connor Jackson Jones.” Segel ji je v roko. Njegova koža je bila hladna, ampak ne tako zelo hladna. Približno tako, kot da bi pri desetih stopinjah hodil zunaj brez rokavic. *i*To ni normalno, saj ni tako mrzlo.*i*
“Ne vem če ti je kdo to že kdaj rekel, ampak Jackson Jones se sliši kot ime nekega Marvel superzlobneža.”
“Še dobro, da me starša nista tako imenovala.” Odkašljal se je. “Glede Oliverja, iskreno, ne preseneča me. No, glede na to, kaj je storil Claire. Na eni zabavi so se šli ‘zavrti steklenico’, in tista dva na katera je pokazala steklenica, sta se mogla iti zalizat v omaro. In takrat je šel Oliver
predaleč.“

Ni mogla verjeti kaj sliši. V njej je tlela jeza, a jo je potlačila.
“Torej jo je…?” Vprašanje ji je viselo na konici jezika, a ga ni hotela docela izreči. Če bi ga izrekla, bi bili njeni strahovi resnični.
“Ni šel tako daleč, jo je pa otipaval pa tko. Mene sicer ni bilo tam, vem sam to, kar sem slišal.”
Tokrat Mel ni uspela krotiti naraščajoče jeze.
“Kaj klinca, kako je on še vedno na šoli?! Tip jo je dobesedno spolno napadel! Moral bi biti aretiran za to! Koliko ljudi ve za to??”
“V bistvu noben ne ve, ker je zagrozil, da bo začel govorico, da je Claire spala z tremi tipi iz nogometne ekipe, pa še kapetan nogometne ekipe je, tko da je precej popularen. Mimogrede, ona mi je povedala vse to.”
“Čakaj, čakaj, in ti si mislil, da je take osebne stvari v redu govoriti drugim ljudem? To kar si naredil ni v redu.” Nadeljevala je. “Kaj pa si ji rekel, ko ti je povedala? Si jo vprašal kako je bila oblečena, a si jo vprašal, če mu je rekla ‘ne’?” Njen glas je bil napolnjen z sarkazmom.
“Kaj? Seveda je nisem tega vprašal, kakšna zjebana oseba pa misliš da sem? Samo rekel sem, da mi je žal za to kar se ji je zgodilo, če že hočeš vedeti.”
“Očitno ti je dovolj zaupala, da ti je sploh to povedala, in pričakovala, da boš to ohranil zase. Takih stvari se ne govori drugim.”

Zavila sta v njeno ulico. “In tukaj na vaši desni, je tale graščina iz pekla, ki po nekem čudežu še vedno stoji, ” je komentiral Connor, z narejenim glasom turističnega vodiča, ob katerem je Melody šlo na smeh. Pogled je usmeril v nekoč razkošno graščino, ki je ždela na vrhu hriba, zdaj srhljiv spomin na dolgo minulo tragedijo, ki je desetletja kasneje še vedno burila strahove in domišljijo krajanov. “Ne štekam zakaj je še niso porušili.” Je rekel.
“Lahko bi jo obnovili, večina pohištva je še tam notri.”
“Šla si notri??” Je nejeverno vprašal. “Tisti kraj ni varen. Še dobro, da si prišla ven nepoškodovana.”
Mel je samo prikimala. Njene misli so še vedno bile pri tem, kar je bilo storjeno Claire.
“A sta ti in Claire prijatelja?”
“Ne bi lih rekel tko, poškušam se manj družiti z njo, odkar se je, hm…”
“Se je začela tako obnašati, kot se zdaj?” Je Mel predlagala. Njegove tople rjave oči so se zazrle vanjo.
“Ja. Ampak, moraš razumeti, da, no, ne bom zdaj o njenem življenju. Glede tvojega raziskovanja tiste podrtije, glej, vseeno mi je, če hočeš biti Nancy Drew in raziskovati vse te umore, vem, da te to zanima. Ampak, bolje zate, da se ne potikaš več okoli tiste hiše.”
*b*****b*
*i*Uboga Claire,*i* je pomislila Melody, ko je sedela za svojo pisalno mizo. *i*Tako sama se mora počutiti. Že res, da je nesramna do drugih, ampak tega si ni zaslužila.*i* Razmišljala je, kako bi ji lahko pomagala. *i*Lahko bi šla do šolske svetovalke, ne, lahko bi šla na policijo zanjo, in povedala kaj se ji je zgodilo.*i* Nato je dobila boljšo idejo. Iz beležke je iztrgala list, in se spravila k pisanju pisma. Sredi tega je šla še brskati po spletu za številke organizacij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem spolnega nasilja. Vse kar je našla, je prepisala na list. Ni točno vedela, kako ga bo predala Claire, ampak bo že nekako.
Ko je končala s pismom, je iz beležke potegnila list s tabelo, in jo dopolnila, da je izgledala takole:


𝙻𝚊𝚜𝚝𝚗𝚘𝚜𝚝𝚒 𝚟𝚊𝚖𝚙𝚒𝚛𝚓𝚎𝚟: —|— 𝙲𝚘𝚗𝚗𝚘𝚛:
_________________________________
𝚜𝚙𝚒 𝚙𝚘𝚍𝚗𝚎𝚟𝚒—|—𝚗𝚊𝚓𝚟𝚎𝚛𝚓𝚎𝚝𝚗𝚎𝚓𝚎 𝚗𝚎
𝚗𝚊 𝚔𝚊𝚖𝚎𝚛𝚒 𝚜𝚎 𝚐𝚊 𝚗𝚎 𝚟𝚒𝚍𝚒—|—
𝚗𝚒𝚖𝚊 𝚘𝚍𝚜𝚎𝚟𝚊 —|—𝚜𝚊𝚖𝚘 𝚟 𝚘𝚐𝚕𝚎𝚍𝚊𝚕𝚞?
𝚋𝚕𝚎𝚍 𝚔𝚘 𝚜𝚝𝚎𝚗𝚊 —|—𝚍𝚎𝚏𝚒𝚗𝚒𝚝𝚒𝚟𝚗𝚘
𝚗𝚎 𝚓𝚎/𝚙𝚒𝚓𝚎 —|—
𝚋𝚘𝚓𝚒 𝚜𝚎 𝚔𝚛𝚒ž𝚊. —|—
𝚐𝚘𝚛𝚒 𝚗𝚊 𝚜𝚘𝚗𝚌𝚞 —|—𝚗𝚒𝚜𝚎𝚖 𝚣𝚒𝚑𝚎𝚛
𝚖𝚛𝚣𝚎𝚕 𝚗𝚊 𝚘𝚝𝚒𝚙 —|—𝚍𝚎𝚏𝚒𝚗𝚒𝚝𝚒𝚟𝚗𝚘

Ko je zvečer ležala v postelji, so ji misli uhajale h pogovoru s Connorjem, in k njemu na splošno. *i*‘Bolje zate, da se ne potikaš več okoli tiste hiše,’*i* Je bilo to opozorilo— ali grožnja? Pomislila je na tisti stvor, ki ga je videl Jay tisti dan, ko sta šla notri. Je Connor slučajno bil vpleten, in vedel za to, če sploh?

*b*Lexington, KY, 30. junij, 2023, 3 mesece nazaj*b*
Collin je sedel na pločniku tako kot večino večerov doslej. Mogoče se ga bo nocoj kdo usmilil, in mu dal nekaj denarja. Ali pa prevoz do najbljižje trgovine s posteljnino, hotel je kupiti čiste odeje, če jih že v tisti zapuščeni hiši ni bilo. Tako je živel odkar je pobegnil od doma kakšen mesec nazaj. Vse stvari, ki jih je imel s sabo, je imel shranjene v zapuščeni hiši nekaj ulic stran, kjer je tudi prebival. Podnevi je spal, proti večeru pa je šel na cesto, in hodil naokoli ali pa šel v bljižnjo knjižnico, kjer je brskal po intrenetu, ali pa bral knjige.

Segel je po telefonu in znižal glasnost glasbe, ki jo je poslušal.
Porabil je kar nekaj denarja za predplačniški telefon, na katerem si je še spremenil številko. Ni hotel tvegati, da ga policija slučajno izsledi in ga prisli, da gre nazaj domov, česar pa ni hotel. Potem ko je postal vampir, je kar hitro ugotovil, da ne bo mogel več živeti kot prej. Mama in oče bi ga prosila naj se vrne domov, glede brata pa ni imel želje po stiku, odkar je pred dvema dnevoma odkril, da je začel jemati kokain. Prizor njegovega zadetega brata, ko je jemal mamila, ga je še vedno preganjal, in še vedno si je očital, da bi lahko kaj naredil, recimo zbudil starša, in jima povedal. Gotovo je bil Oliver vpleten v to. Collin je tudi bil del šolske nogometne ekipe in nikoli ni razumel, zakaj bi ga kdo maral. Bil je slaba oseba, pa pika. To mu je bilo razvidno že od takrat, ko je izvedel, da baje poleg cigaret kadi tudi marihuano, če je bilo temu verjeti. Pitje alkohola je Collin lahko še nekako sprejel, jemanje drog pa ne. In zdaj je Oliver očitno na svoja pota zvlekel še njegovega brata, kar pomeni, da je še Jack postal slaba oseba.

Tako je kmalu spoznal Jessico, ki je bila leto mlajša. Vsak dan poleti je bila na ulici, in pomagala tamkajšnjim brezdomcem kolikor je le lahko, vključno z njim.
Ko jo je enkrat vprašal zakaj to počne, mu je odgovorila: “Nimam vsega kar si želim, ampak moram pomagati tistim, ki nimajo takšne sreče kot jaz, in nimajo niti strehe nad glavo.” Ponavadi je prišla mimo in mu dala nekaj denarja. Včasih mu je celo prinesla hrano, a ker Collin ni rabil več jesti, jo je dajal drugim brezdomcem in klatežem, ki jih je srečeval na ulicah. Precej hitro sta se začela pogovarjati, in prišla do ugotovitive, da imata kar nekaj skupnih točk, recimo, oba sta rada poslušala popularno glasbo izpred vsaj desetletja nazaj in iste izvajalce, predvsem Aviciija in Taylor Swift, in oba sta oboževala grozljivke. Všeč mu je bilo, da ga je vedno poslušala, ko je začel razlagati o različnih vrstah žuželk, ali o čemerkoli v povezavi s Starim Egiptom. Tako je zdaj skoraj vsak večer Jessica prišla na tisto cesto kjer je sedel, se usedla poleg njega na še topli beton mestnih pločnikov, in klepetala z njim.

Ni ga vprašala zakaj vedno govori o istih dveh temah, ali zakaj velikokrat ne vzdržuje očesnega stika, tako da je gotovo morala opaziti priponko, ki jo je nosil na majici. Na njej je preprosto pisalo: ‘Imam avtizem.’
Veliko raje bi imel, če bi pisalo ‘Sem avtističen’, ali kaj podobnega, ampak na spletu ni našel takšne priponke.

“Dober večer,” je rekel prijazen dekliški glas. Collin si je snel slušalke, in pogledal gor.
Takoj je opazil, da si je pobarvala lase na živo rdečo. Bila je visoka za dekle njene starosti, ocenil jo je na stosedemdeset centimetrov. Njene kratke hlače so razkrivale stegna, ki so bila lepo zagorela, tako kot preostanek njenega telesa. Imela je, vsaj njemu se je tako zdelo, popolno postavo, in, kot bi rekel eden njegovih sošolcev, ‘ni ravna kot deska’. Posebej všeč mu je bila barva njenih oči. Bila je nežno zelene in istega odtenka, kot kos žada, ki ga je nosil na ogrlici okoli vratu.
Ni mogel predolgo ohraniti očesnega stika, zato je svoj pogled usmeril v ogrlico, ki jo je nosila, in se tako ponesreči zastrmel v njen dekolte.
“Hej, moje oči so tu gor.”
Gledal jo je v obraz, in poskušal ugotoviti, če jo je zmotilo. Po tonu njenega glasu je sklepal, da jo ni preveč.
“Precej zagorela si. Si šla na morje?”
“Ni govora, moja mami ni dovolj bogata za to. V solarij sem šla. Mami se je sicer razkurila, ampak, meni je vseeno. Iskreno, vesela sem, da nimam mlajših sorojencev, takoj bi šli povedati mami, ne vem kako bi zdržala. Kaj pa ti, imaš brata ali sestro?”
“Brata imam.”
“In, kako je tvoj brat?“ To vprašanje ga je zmeraj zmedlo. Kako naj bi vedel kaj o stanju osebe, ki je ni z njim?
“Ne vem, ker ga več kot mesec nisem videl, z izjemo dveh dni nazaj, ko je bil čisto zadet. Začel je jemati kokain medtem ko me ni bilo, in ko rečem, da me ni bilo, mislim od časa ko sem tu, do predvčerajšnjim, ko sem šel po oblačila….” Ustavil se je. Spet je preveč razlagal o nečem, čeprav tega ni rabil.

Jessica je zmajala z glavo. “Škoda, to je res bedna situacija.” Usedla se je poleg njega, in iztegnila noge.
“Ne razumem zakaj se drogira. Saj ve, da je to protizakonito in slabo zanj, zakaj je sploh začel?”
Skomignila je, in tako sta v tišini preživela kakšne pol minute.
“Jess, te lahko nekaj vprašam?”
“Seveda.”
“Kako to, da živiš samo z mamo? Sta se tvoja starša ločila ali—“
“Nimam očeta. Posvojena sem.”
“No, ne moreš ne imeti očeta. Kako to, da si posvojena?” Pogledala je vstran, da je Collin pomisli, če je kaj narobe rekel. Že večkrat mu je kdo očital, da na trenutke ne zna pristopiti do ljudi, ali pa jih prehitro sprašuje preveč osebna vprašanja.
“Moja biološka mami je umrla v prometni nesreči,” je tiho rekla. “Na srečo se ničesar ne spomnim, bila sem samo nekaj mesecev stara.”
“Žal mi je.” Premaknil se je še malo bližje. Pomislil je, ali bi jo zdaj rabil objeti in potolažiti, čeprav mu ne bi bilo najbolj prijetno, glede na to, da si nista bila zelo blizu. Čisto počasi jo je narahlo prijel za roko. Edina oblika fizičnega stika z njo, ki mu je bil trenutno prijeten.
“Si pa hladen, a si bil zaprt v hladlinku ali kaj?”
“Ne.”
Ni se zdelo, kot da bi jo to motilo. Tako sta sedela nekaj minut, medtem ko se je vse bolj mračilo.

“Ali nimaš nobenega iz njene strani družine?”
“Mislim da imam brata, ali polbrata. Razen tega mislim da ne. Ne vem. Hej, mimogrede, kako to, da živiš na cesti?”
“Starša sta mislila, da sem gej, pa sta me ven vrgla.” To ni bila najboljša laž, niti najbolj izvirna, ampak bo zadoščala. Ni hotel povedati resnice, ker potem bi začela spraševati in ni vedel, kako bi reagirala na njegovo priznanje da je nesmrten krvoses
“Žalostno,” je rekla. “Ampak nisi?”
“Ne, sploh ne.”
“Veš kaj, če želiš, lahko vprašam svojo mami, če lahko prideš živeti z nama. Sam tok, da ti ne bo treba biti za brez veze na ulici.”
“Si prepričana, da bo tvoja mama to pustila?” V kolikor je vedel, je njena mama imela finančne težave, sploh pa si je predstavljal, da se ne bi dobro odzvala, če bi njena hči kar tako domov pripeljala nekega fanta.
Zvito se je nasmehnila. “Jo bom že prepričala.”

*b*Lexington, KY, pozni avgust, 2023, 2 meseca nazaj*b*
Collin ni vedel kako, vendar Jesssica je uspela prepričati svojo mamo, da je dopustila, da živi z njima. V kolikor je vedela njena mama, sta ga starša vrgla ven iz hiše zato ker je gej, in bo pri njima ostal nekaj mesecev, samo toliko, da se postavi na noge.
Del sobe za goste je bil nastlan s škatlami Jessicine krame iz otroštva, ali pa stvarmi, ki jih ni hotela v sobi, zato je spal na zračni blazini v njeni sobi, točno poleg njene postelje.

Odprl je oči, in se usedel. Prva stvar, ki jo je zagledal, je bila roza stena, delno prekrita z plakati raznimi pop zvezdnic in grozljivk. Bilo je jutro, vsaj to je lahko določil po čivkanju ptičev in avtov na ulici. Pogledal je na uro, ki je kazala dvajset do sedmih. Na njegovo presenečenje, je bilo Jessici čisto v redu deliti sobo z njim. Recimo, odstopila mu je spodnji predal njenega predalnika za vsa njegova oblačila, in karkoli drugega. Ampak hotel je več zasebnosti glede tega, za vsak slučaj, če bi Jess našla njegova ličila in kiklo, ali pa njegov dnevnik. Navlekel si je par oprijetih kavbojk, ki so ležale ob zračni blazini, in vstal. Glede na to, da je kot ponavadi prebedel večino noči, ni bil razpoložen, da bi bil buden.
Odšel je v kuhinjo, in opazil, da si je Jessica ravnokar stresala kosmiče v mleko. Čeprav se še ni počesala, je bil mnenja, da je še vedno izgledala prelepo. Hotel si je skuhati kavo, a si je premislil, in šel v njeno sobo nazaj spat. Zagrnil je zavese kolikor se jih je le dalo. Ulegel se je na blazino, in se pokril čez glavo, da ga ne bi sonce slučajno ožgalo. Kljub čivkanju ptičev zunaj, je počasi zaspal. Ko se je zbudil, je bila ura že štiri popoldne.

“Dobro jutro, zaspanec,” je rekla Jessica, ki je ležala na svoji postelji s slušalkami v ušesih.
“Jutro. Kako je bilo v šoli?”
“Bedno.”
“Kaj pa poslušaš?”
“Kesho.”
“Ne poznam je.” Čeprav je Jessica imela po sobi polno plakatov raznih pop zvezdnic, vključno z njenimi, še nikoli ni poslušal njene glasbe, ali pa slišal zanjo poprej.
“Resno, ti ne veš kdo je Kesha?” Podala mu je slušalko, si jo je vtaknil v uho. Besedilo pesmi je govorilo o pitju alkohola in žuranju do zgodnjih ur, življenski stil s katerim se ni strinjal, ampak je bila pa dobra. Po desetih sekundah ji je vrnil slušalko.

Slekel si je majico v kateri je spal, in ob tem se je iz njegove leve zaslišal žvižg. Obrnil je glavo in videl, da ga Jessica gleda.
“Se opravičujem, ampak sem preprosto morala pogledati.” Naklonila mu je živčen nasmeh. “A ti slučajno kaj treniraš?”
“Igral sem za mojo šolsko nogometno ekipo, pa trikrat na teden sem hodil v fitness. Preden sem odšel od doma seveda.”
“No, to pojasni,… tole,” je odvrnila, in pri tem z roko nakazala nad njegov pas.

Šel je v kopalnico, da bi se do konca uredil. Ko je izstopil, je še vedno poslušala glasbo.
“Želiš videti nekaj, kar je kul?” Ob tem se je usedla, da so ji noge visele čez rob postelje.
“Ja.”
Peljala ga je v spalnico njene mame, ki je bila nasproti njene.
Segla je v vrhnji predal komode, nato pa bliskovito izvlekla pištolo, in jo namerila v njegovo glavo.
“Jessica, odloži pištolo prosim,“ je rekel, in se trudil ostati miren. Stopil je nazaj, čeprav to ne pomaga, ko nekdo meri vate s prstom na sprožilcu. Če bi bil človek, bi mu srce pošpeševalo kot noro. Spomnil se je enega izmed pravil pri rokovanju z orožjem: *i*Ne meri v nekaj, česar nimaš namena ustreliti.*i* Ni povsem vedel, če ga bo ustrelila ali ne, ampak ni hotel tvegati.
Iznenada je bruhnila v histeričen smeh, in odložila pištolo na vrh predalnika.

“Kristus, Jess! Mislil sem, da me boš ustrelila!”
“Zakaj bi te pa ustrelila?” Je vprašala med smehom. “Prazna je, glej.” Pritisnila je gumb na strani, in potegnila ven prazni nabojnik.
Collin ni rekel nič. Še vedno mu je bilo težko doumeti, da se je le šalila z njim. Čeprav njemu se to, da s prazno pištolo meriš nekomu v glavo, ni zdelo niti malo smešno.
“Verjetno sem ti ravnokar odvzela deset let življenja, tako si se prestrašil,” je rekla. Položila jo je nazaj v predal, in ga pogledala.
“Bi rad, da ti pokažem nekaj, kar je še bolj kul?”
Prikimal je. *i*Upam, da ni avtomatska puška.*i*

Sledil ji je navzdol po stopnicah, dokler se nista znašla v kuhinji.
“V redu, glej zdaj to,” je rekla. Stala je pri pomivalnem koritu, on pa je stal nasproti nje.
Osredotočeno se je zazrla v svojo levo roko.
“Arisi.”
Nad prsti njene leve roke je iz ničesar vzplapolal ogenj. Roko je dala pod pipo, in jo odprla. Voda je šla čez ogenj, kot da ta ne bi obstajal.
“Naučila sem se, da lahko tudi z levico to delam,” je rekla, kot bi bilo to nekaj čisto običajnega. Z drugo roko je vzela kos papirja iz pulta, ga dala v korito, in postavila roko zdraven. Papir je začel goreti. Znova je odprla pipo, in ogenj je ugasnil. V koritu je zdaj ležal samo moker pepel. Zamahnila je z levo roko, in ogenj nad njo je izginil.
“Od kdaj to zmoreš?”
“Pred kakšne pol leta sem jo dobila.”
“A kar iz ničesar si dobila to moč?”
“Ja. Kar iz ničesar.” Žarela je od ponosa.
“To je res kul. Zdaj pa glej to.” Začel se je dvigovati od tal, dokler ni lebdel pol metra nad tlemi.
“Ni govora, kako si to naredil??”
“Vampir sem.” Nagnil se je toliko nazaj, da je lebdel v zraku na hrbtu. Dvignil se je še za kakšna dva metra, Jessica pa je strmela vanj z mešanico presenečenja in začudenja na obrazu. Približno tak pogled bi Collin pripisal Howardu Carterju in njegovi arheolški ekipi, ko so odprli grobnico faraona Tutankamona in zagledali vse bogastvo notri.

“To je precej uporabno. Lahko bi dosegel vseh polic, ki jih ne dosežem.”
“Misliš zdaj, ali na splošno?” Je zmedeno vprašal.
“Šalila sem se.” Collin se je spravil v stoječ položaj, in poletel nazaj na tla.
Šel je v dnevno sobo, kjer se je usedel na kavč. Jessica mu je sledila, in prižgala luč, čeprav je bilo zunaj še svetlo. Usedla se je nasproti njega, in si ga ogledovala z zanimanjem. Kot entmolog, ki je ravnokar odkril še prej neznano vrsto žuželke.

“Čakaj, kje imaš pa sledove ugriza?”
V odgovor na njeno vprašanje si je zavihal levi rokav do komolca. Na notranji strani podlahti se je videlo globoka sledova vbodov, ne več kot štiri centimetre narazen.
“To izgleda boleče,” je pripomnila.
“Saj je bilo.”
“Kaj pa čekane, tega še nisem opazila.”
Začutil je topo bolečino v svojih dlesnih, ko so se mu podočniki podaljšali. Nasmehnil se ji je.
“Hudiča.” Iztegnila je roko in se jih dotaknila. “Zakaj si pa potem odšel od doma?”
“Nisem hotel živeti kot človek.”
“Okej.” Globoko je vdihnila. “Tole moram predelati.” Naslednih petnajst sekund je z izjemo tiktakajoče ure na steni minilo v tišini.

“Še dobro, da si mi povedal, da si vampir.”
“Res?”
“Ja, zdaj vem zakaj izgledaš tok vroč.”
“To nima nič za opraviti s tem.”
“A res nima?” Nasmehnila se je, in mu popravila pramen las, ki mu je visel čez obraz. “Veš, ponavadi nisem ravno za dolgolase tipčke, ampak tebi pa to paše.”
“Jess, ali bi se želela poljubiti?“ Premaknil se je bližje.
“No, zakaj pa ne?” Znova se mu je nasmehnila.
“Ampak samo na lice za prvič.”
“Velja.”
“Jess?”
“Ja?” Je odvrnila, njen obraz le centimetre stran.
“Še nikoli se nisem zares poljubljal, ali pa imel punce.”
“A res? Všeč ti bo.” Nagnila se je naprej, in ga na hitro poljubila na lice.
Objel jo je okoli ramen, in jo potegnil bližje. Lahko bi jo potopili v močvirje, in jo vlekli po blatnem kolovozu, pa bi še vedno bila najlepša punca, ki jo je poznal. Z roko ji je šel skozi lase, ni mogel verjeti, da so bili tako mehki.
Čisto počasi jo je poljubil, tokrat na ustnice. Ona ga je nazaj, in kmalu se nista mogla ustaviti. Začutil je, kako mu poškuša vzdigniti majico. Nežno jo je prijel za zapestje, in odmaknil njeno roko stran, kajti ni bil še pripravljen na takšno raven stika s njo.

Sredi tega se je zaslišal klik, ko je nekdo ugasnil luč. Tam pri steni je stala njena mama, njen obraz pa je izražal isto raven osuplosti, kot sta jo čutila onadva.
Collin je zmrznil, njegove roke še vedno v njenih laseh. Jessica se je vsa osramočena v hipu izvila iz njegovega objema, a očitnih čustev med njima ni bilo več mogoče prikriti.
“Mami…”, je vsa zaprepadena začela, a se je odločila za drugačni pristop.
”Preden si vstopila v sobo, bi lahko vsaj napovedala svoj prihod,” je rekla, z največjo nevščenostjo, kar jo je premogla.
“Jessica,” jo je posvarila mama.
“Ja mami? Moj fant je, in imam pravico, da sem z njim.” Vstala je s kavča, in odšla do nje.
“Pravico? Spustila sem ga v to hišo, in, da si ti to tako izkoristila…”
“Šestnajst sem, mami, povsem normalno je, da imam fanta! Vprašaj moje sošolke, vse ga imajo!”
“Ne gre za to, da imaš fanta, temveč, da si se mi zlagala, Bog ve, kaj bi se lahko zgodilo med vama, sploh zdaj, ko sta v puberteti, in se dogaja vse mogoče.“
Jessica je zavila z očmi. “Ja ja mami, to že vem. Resno, kako neumna pa misliš, da sem?! Nisva počela ničesar! Veš kaj, če ga vržeš iz hiše, bom še jaz odšla!”

Collin se je medtem odvlekel v Jessicino sobo, ker ni hotel biti priča prepiru. Po kakšnih treh minutah je slišal korake na stopnicah. Jessica je zaloputnila vrata za sabo in se vrgla na svojo posteljo. Ni vedel, kako naj jo spravi v boljšo voljo, zato se je samo usedel poleg nje in jo pobožal po laseh.
“Mami je rekla, da se moraš preseliti v sobo za goste, in če bo odkrila, da me vodiš v ‘nevarno početje’, kakor je ona rekla, ali, da sva spala skupaj, te bo ven vrgla.”
“Okej. Sva zdaj par?”
“Zalizala sva se, zdaj pa ti presodi, če sva še prijatelja.”
“Ker, če sva že par, bi morala kdaj iti na zmenek.” Ni mu odgovorila, in ker je zaznal, da je na koncu z živci, in jo bi bilo dobro pustiti pri miru, je vzel svoje stvari in šel v sobo za goste.
*b*****b*
Collin je v čisti tišini zlezel skozi odprto okno v sobo. Digitalna ura na mizici ob postelji je kazala 3:37. Celo uro pozneje kot pred štirimi dnevi. Ni hotel tako pogosto hoditi na lov, ampak več časa ko je minilo med lovi, težje se je bilo upreti lakoti. Še vedno je lahko okusil rakunove dlake v svojih ustih, od takrat ko je zagrizel vanj. Gnusilo se mu je tako brezčutno ubijati živali, ampak edini drugi vir hrane so bili ljudje, in čeprav ni bil človek, jim ni hotel škoditi.
V kotu sobe je stalo stensko ogledalo, sicer z veliko ukrivljeno razpoko na levi strani. Edina stvar, ki je preprečevala, da zdrsne na tla, so bile škatle nagrmadene na tleh okoli njega. Takoj ko ga je videl, se mu je posvetilo kaj lahko naredi. Nekaj česar ni že dolgo.

Odprl je predal kjer je shranil svoja ličila in vse potegnil ven. Prižgal je svetilko na telefonu, in ga usmeril v strop. Ni se ubadal s tem, da bi prižgal luč, tako ali tako je dobro videl, kljub pičli svetlobi. Odložil je vse na mizico ob postelji. Usedel se je na posteljo, in se posvetil izbiranju tokratnih odtenkov šminke in senčila za oči. Začel se je ličiti, a se je sredi tega premislil in vse znosil na pisalno mizo nasproti njega, iz katere bi lahko še videl ogledalo. Takoj zatem je uvidel, da to ne bo šlo, zato je dvignil mizo, in jo odnesel na drugi konec sobe, da je stala dva metra pred ogledalom, in potem prinesel še stol.

Prvič se je naličil, ko je bil štirinajst, in je kar tako uporabil mamino senčilo za oči. Precej hitro je odkril, da se počuti precej v redu takole. Počasi si je s črtalom obrobil še levo oko, a mu je roka trznila, in je moral začeti znova.
Velikokrat se je spraševal, kako so lahko njegove sošolke tako brezhibno naličene. Vaja, seveda. One so imele priložnost za to vsak dan, vsakič ko so šle ven s prijateljicami, ali na zmenek s fanti. Collin se je moral sprijazniti s časom, ko je bil sam doma (kar je bilo zelo redko), ali pa pozno ponoči, ko so že vsi spali, in je imel mir. Saj ne, da bi njegova starša in brat izrecno imeli kaj proti, a vseeno ni vedel, kako bi to sprejeli.

Ko je končal z ličenjem, je stopil do drugega predala, in ven vzel krilo in do stegen segajoče črno-bele črtaste nogavice, ki jih je vzel s sabo. Ni bilo nič kaj posebnega, samo črno, do kolen dolgo krilo, ki ga je kupil preko Amazona, ampak njemu je vseeno precej pomenilo.

Zadovoljen s svojim izgledom, je stopil nazaj, in se ogledoval v ogledalu. Počutil se je udobno. Če bi punca prišla v šolo točno tako oblečena, bi bilo vse v redu, če bi on to storil, bi zagotovo kdo kaj rekel. Zlahka si je predstavljal reakcijo nekaterih sošolcev, če bi vedeli za to. Enkrat jih je vprašal, kaj si mislijo o fantih, ki si lakirajo nohte. Večinski odgovor je bil: “To, da si tipi lakirajo nohte je tako gejevsko,” ali pa variacija tega. Brez dvoma bi mislili, da je gej, ali pa neke vrste perverznež. Ampak ne njegova najboljša prijateljica, ne Brittney. Ona je bila edina oseba kateri je za zdaj zaupal to skrivnost, in sprejela jo je razmeroma dobro, celo ponudila se je, da mu kupi oblačila.
*modra*^^^^*modra*

*b*Melina najljubša pesem: https://youtu.be/rxoFD8o8ZaQ .Tisto z lizanjem pepelnika, ni moja originalna ideja, v knjižnici sem enkrat videla knjigo z naslovom : ‘Ali se je poljubljati s punco, ki kadi, tako kot bi lizal pepelnik?’ ali neki podobnega, ne vem točno. Pa sem si ga sposodila :) Navdih za prizor med Oliverjem in Mel, kot tudi situacijo z Claire in del poznejšega pogovora s Connorjem je navdihnila pesem 'Not all men' od Morgan St. Jean (super pesem, hvala Morgan) in navdih za Oliverjevo grožnjo Claire je prišel iz 14 epizode 9 sezone CSI: Miami Samo tako, za vednost :)*b*