Hej! Odločila sem se pisati zgodbo. Pa začnimo.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sarah se ni mogla nagledati te punčke. Tako majhna in povsem odvisna od nje. Mlada Maksimilijana je res lepa in nasploh drugačna od drugih dojenčkov. Potem je prišla medicinska sestra in mlado Maksimilijano stehtala. Mlada punčka si niti predstavljati ni mogla , kaj jo čaka v prihodnosti.
---------------------------------------------------------------------------------11 years later----------------------------------------------
Feliz navidad, Feliz navidad, je odmevalo iz sobe mlade enajstletne Maksimilijane. Komaj je čakala na Božič in s tem tudi na njen rojstni dan. Njena soba je bila okrašena ko za stavo. Smrekca, kamin (seveda ne pravi), lučke, papirnate snežinke in še mnogo drugega. Maksimilijana je ležala na postelji in poslušala glasbo dokler je ni poklicala mama. "Maksimilijana takoj dol! Voščilnice boš nesla v dom starejših." Maksimilijana si je čez ramo vrgla svoje lase in odhitela v spodnje nadstropje. Oblekla si je bundo in se obula v zimske škornje. Nadela si je kapo in rokavice, okoli vratu pa si je zavila šal. Vzela je kuverto z voščilnicami in odkorakala v božično noč. Do doma starejših je bilo le par ovinkov. Na poti je Maksimilijana občudovala božične lučke. Prišla je do doma starejših in voščilnice položila v veliko škatlo. Ravno se je obrnila in hotela iti domov, ko je slišala kako jo je nekdo poklical. "Maksi?" Obrnila se je in videla njeno najboljšo prijateljico Zojo. Tudi ta je prinesla voščilnice v dom. "Zoja! Kako si?" "V redu" je odgovorila Zoja. Punci se zapleteta v živahen pogovor o Božiču.
Zoja: Kako je pri vas doma?
Maksimilijana: V redu. Mami se mota po kuhinji jaz pa pač v svoji sobi čakam da se oči vrne in odpremo darila.
Zoja: Super! Mimogrede vse najboljše za rojstni dan!
Maksimilijana: Hvala!
Ura v cerkvenem zvoniku odbije osem zvečer. Punci se zavedata da morata domov in se poslovita. Do prehoda za pešce gresta še skupaj, a potem ima vsaka svojo pot. Maksimilijana mora levo, Zoja pa desno. Maksimilijana pride domov kjer jo mama vpraša, kje je hodila tako dogo. Maksimilijana ji pove, da je srečala Zojo. Mami objame Maksimilijano in ta opazi da je vsa zjokana.
Mami: Letos bomo Božič praznovali brez očija.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kako se vam zdi?
Maksimilijana: https://images.boardriders.com/global/billabong-products/all/default/hi-res/s8tt03bip0_billabong,wg_4194_frt1.jpg
Zoja: https://images-na.ssl-images-amazon.com/images/I/41kmRjSKDnL.jpg
Lp
Kanja22