Ojla! Nov del! Ooo pa še nekaj, vse kjer so bili namigi so bili v pripis, tako kot danes. Samo, da veste, ker to vpliva na razplet zgodbe.
Poljubček,
I love book
PS: Komentirajte! Veliko bi mi pomenilo!

Dragi dnevnik!
Danes je prišel čas za nekoga, ki smo ga pri tem že omenili. Nathan. Nova priložnost, da te še bolj za sovražim! Pa saj ne, da si tega ne zaslužiš, ker vsi vemo, da si. Ampak, dajmo kaj povedati še o najini skupni preteklosti. kaj praviš? No, tudi, če se ne strinjaš... Vseeno mi je. Tako kot si miti odgovoril takrat se spomniš? Ne? No, ti bom osvežila spomin. Kdorkoli pa to bere, naslednja destinacija, množica. Ali pa, če kako drugače lahko dobiš tisti občutek treme, ko imaš govorni nastop ali avdicijo. Pa pojdimo nekaj mesecev nazaj...

"Srček, saj bo šlo, boš videla samo prepusti se." ta stavek mi je odmeval v glavi med tem, ko sem korakala proti učilnici za glasbo. "Saj veš, da noč zagrinja mi obraz, sicer bi kri mi v lice šinila za to, kar govorila sem nocoj. Rada bi se držala, zatajila besede vse: a proč, zunanja šega! Me ljubiš? Vem, da mi porečeš: “Ljubim!” in bom verjela; toda če pri sežeš, morda izbegneš. Jupiter baje zaljubljenim prisegam se kar smeje.O mili Romeo, če ljubiš, to odkritosrčno mi povj; če misliš, da sem ti le prehitro pridobljena, bom mračna, hladna, ti porečem “ne”,če snubil boš; sicer ne za ves svet."*sem si ponavljala v glavi. Ko sem prvič zališala, da bomo uprizarjali Romea in Julijo nisem bila kot drugi. Vesela sem bila, da bom začutila to ljubezen, tudi, če samo v igri. Besede so me prevzele, in dnevnik lahko rečeš, da sem naivna ampak, če bi kdorkoli začutil verze kot sem jih jaz potem bi razumel. Ta sila, ki ju vleče skupaj se mi je zdela tako neverjetna, spomnim se kako sem si želela samo en tak pogled, ki ga je Romeo namenil Juliji, samo en tak pogled, ki bi bil namenjen meni.

Ko sem prišla na avdicijo sem bila čisto na tleh. Bila sem bleda in najraje bi zbežala od tistih učencev, ki so prišli z istim namenom kot jaz le, da je bila za njih to le avdicija, zame pa... Nekaj več, kot bom zdaj začutila tisti pogled, ki sem si ga tako želela. Ta pogled, ki ga je Matthew namenil Renni. Kot, da si najčudovitejša stvar na svetu in da enostavno ne more dojeti, da je njegova. Da mu nekaj pomeni.

"Ellis in Nathan, vidva sta na vrsti. Ne pozabita, doživeto." je rekla profesorica Conti in naju poslala na oder. "Hej, jaz ne bom igral s to spako! Ne želim igrati, da mi nekaj pomeni!" se je zaslišal stavek, ki me je takrat zadel direktno v srce. Kot nož, ki je ril globlje in globlje dokler mi od znotraj nekaj zlomil. "Nathan, to je grozno. Ampak prav, saj je vseeno Romeo ne more biti tak." je odvrnila profesorica in pokazala na vrata. "Vseeno mi je." je rekel Nathan in mi me pogledal. "Nisem jaz kriv, da me odbija vse na njej." je še rekel in odšel skozi vrata, za katere sem mislila, da mi odpirajo vstop v svet ljubezni.

Nathan, zdaj pa še izziv. Ja, tako je, spet te izzivam. Veš, tisto, kar si zaupal tigrici? Povej to še Janice. Žre te in želim, da trpiš, ko boš doživel mesec ignoriranja iz obeh strani. Tudi iz tiste druge, ker ti nekaj povem:punce se pogovarjajo. In ta novica se bo širila kot požar.

Dnevnik, tebi pa pojasnim nekaj reči. Jaz sem tigrica. Jaz sem tista z internetno svetovalnico, jaz sem tista, ki ve za toliko skritih misli mojih sošolcev. In vsaka bo prišla na površje. Brez moje pomoči, ne govorim jih. Zadržim jih ampak, laž ima kratke noge in na to ne morem vplivati.

Pripis iz dne 14.4.
Dnevnik,za vse bralce tu je še namig. Da vam bo lažje in vas na koncu ne doživi šok.
https://www.google.com/search?q=Črna&tbm=isch&ved=2ahUKEwjnybTC8PLsAhWVOuwKHZyGC3gQ2-cCegQIABAB&oq=Črna&gs_lcp=ChJtb2JpbGUtZ3dzLXdpei1pbWcQAzICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAOgQIABBDOgYIABAHEB46AggpUP04WJlLYIlPaABwAHgAgAHVAYgB6AaSAQUwLjIuM5gBAKABAbABCMABAQ&sclient=mobile-gws-wiz-img&ei=MNunX-fxD5X1sAecja7ABw&bih=735&biw=412&client=ms-android-samsung-ga-rev1&prmd=imvn#imgrc=Af-g_MgkFRp9PM&imgdii=3w0q1bDKTlMKQM