Teta Ema

Teta Ema je bila vedno prijazna in nasmejana, čeprav je imela težko življenje. Njeni starši so umrli, ko je bila še majhna deklica. K sebi sta jo je vzela strc in teta. Tam je morala pasti ovce in spati v hlevu, ker ni bilo dovolj prostora v hiši. Ni hodila v šolo, saj ni bilo denarja za knjige in obleke. Molitve pa se je naučila od drugih vaških otrok, ki so obiskovali veronauk in ki so tudi pasli ovce in se učili molitve.

Ko je odrasla v dekle, se je poročila z moškim, ki je bil petnajst let starejši od nje in je zahajal v gostilne. Pil je veliko in jo je tudi pretepal, ko je bil pijan. Rodila je šest otrok, ki jih je sama vzgajala in skrbela zanje. Delala je in pomagala ljudem na polju, v kuhinji, v hlevu in v vrtu. Njen mož je umrl, ko je bil star petdeset let, od alkohola in bolezni. Ostala je sama z otroki, ki so se počasi poročali in odhajali od doma v tuje kraje za boljšim življenjem.

Teta Ema je kljub vsemu ostala dobre volje in je rada pomagala drugim pri kmečkih opravilih. Vaški otroci so jo imeli radi in so jo klicali teta Ema, čeprav ji je bilo ime Emina. Rada jim je pripovedovala zgodbe, jih učila molitve, jim delila sladkorne kocke, ki so ji dali sovaščani in jih je tolažila, ko so bili žalostni, Bila je znana po svoji dobroti.

Umrla je, ko je bila stara osemdeset let. Njen pogreb je bil žalosten, saj so jo vsi spoštovali. Na njenem grobu so pod imenom in priimkom ljudje napisali: » Teta Ema, mati vseh otrok.«
ps to ni moja teta