3. poglavje: Nered
Tako so minevali dnevi v Svetu magije. Vse je bilo popolno vse dokler nismo dobili pisma prodajalke Chocolate. »Dober dan gospa Mary! Dobili ste pismo! Naslovljeno je na vas in na gospo Ray« reče poštar ko Mary odpre vhodna vrata. Izroči ji pismo. Jaz se nepotrpežljivo za njo, saj si želim izvedeti, če je še kaj drugega. »Hvala« mu odgovori Mary in vzame pismo. Že želi zapreti vrata ko poštar reče še nekaj. »Imam še pismo za gospodično Lano« reče poštar, ko se jaz uspem zriniti mimo Mary. Poda mi pismo. »Hvala gospod poštar« se mu zahvalim in že zdrvim v svojo sobo, sedem na fotelj in začnem odpirati pismo. »Le čigavo je?« se sprašujem. Končno odprem ovojnico in neučakano začnem brati:
Draga moja Lana!
Verjetno uživaš v Svetu magije. Sporočiti sem ti želela dve novici: eno slabo in eno dobro. Začnimo z dobro novico: Ravno včeraj sem dokončala popolnoma novo čokolado in želim, da bi se danes vsi oglasili v moji slaščičarni (tudi Mary in Ray).
In še slaba novica: Ko sem včeraj pregledovala kamero in knjigo kupcev sem jih na kameri preštela 46 v knjigo pa sem jih zapisala 45. Ni bilo nobene pomote, da nebi vseh kupcev zapisala v knjigo, saj sem včeraj delala zelo zbrano in sem v knjigo zapisala vse, ki so prišli k pultu. Prosim, če bi to sporočila Ray in Mary, da takoj danes skličeta sestanek.
Chocolate
Ko sem prebrala pismo, ki mi ga je poslala Chocolate sem bila hkrati vesela in razburjena. Ne vem zakaj je Chocolate pisala ravno meni ampak sem bila na to tudi ponosna. »Vidim, da mi ljudje zaupajo« si rečem in se odpravim v jedilnico kjer svoje pismo bereta tudi Mary in Ray. Ko ju zagledam nista videti najbolj veseli, saj sta njuna obraza resna. »Pisala mi je Chocolate in mi povedala, da nekoga ni vpisala v knjigo saj jih je na kameri preštela 46 v knjigo pa je zapisala samo 45 kupcev« rečem in obe me pogledata z resnim izrazom na obrazu. »Tudi midve sva dobili podobno pismo le, da je nama pisal Remy iz gostilne Dobra kuhinja v leteči deželi« mi pove Ray s še vedno resnim obrazom. »Kje so ostali?« vprašam po dolgem premoru. »Zunaj, jahajo« odgovori Mary in se spet zatopi v pismo. Stečem ven iz jedilnice in ju pustim sami. Oblečem se in skozi park zdirjam proti travniku. Bella me zagleda in takoj pri galopira k meni. Stečem v ogrado, ji nadenem sedlo in že sem na njej. Kmalu sva dohiteli ostale. »Zakaj te tako dolgo ni bilo? Kje si bila tako dolgo?« me vpraša Ava. »Chocolate mi je pisala. Bilo je nujno. In vete, da je naredila novo čokolado?!« rečem in pobožam Bello. »Res! Super! Danes gremo tja, da jo prvi poskusimo!« zakričijo vsi v en glas.


Hej!
Nov del je tu! Uživajte!
Lp, Lexi7